Prosilec - Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor
+ -Številka: 090-139/2012/6
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev postopka
POVZETEK:
Organ je v izpodbijani odločbi zavrgel oz. zavrnil 14 zahtev prosilca. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ del zahtev utemeljeno zavrgel na podlagi 4. točke 1. odst. 129. čl. ZUP. Glede zahteve, ki se nanaša na določeno korespondenco med organom in javnim podjetjem, je Pooblaščenec pritožbi ugodil, pri čemer je organu naložil, da je prosilcu zaradi varovanih osebnih podatkov dolžan omogočiti delni dostop. Pravilna pa je bila odločitev organa v delu, s katerim je organ zavrnil preostale zahteve prosilca, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.
ODLOČBA:
Številka: 090-139/2012/6
Datum: 6. 5. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP) in prvega odstavka 252. člena ZUP, o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 6. 2012, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ) št. 090-18/2011/493, z dne 5. 6. 2012 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 12. 6. 2012 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor št. 090-18/2011/493, z dne 5. 6. 2012 se delno ugodi in se izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na 3. točko izreka, delno odpravi, ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije:
- dopisa št. 356-02-72/2004/529 z dne 6. 12. 2011, skupaj s prilogo (račun št. 11369028, ki ga je izdalo javno podjetje Vodovod-kanalizacija d.o.o.), pri čemer mora prekriti imeni in priimke ter naslov dveh inšpekcijskih zavezancev;
- dopisa javnega podjetja Vodovod-kanalizacija d.o.o. št. 01-2000-I-051039/2012, z dne 21. 2. 2012, ki je pri organu knjižen pod zaporedno št. 356-02-72/2004/529, z dne 27. 2. 2012, pri čemer mora prekriti ime in priimek osebe, ki je dopis pripravila, ter ime, priimek in podpis vodje službe obračuna storitev in reklamacij;
- dopisa organa št. 0612-10/2012/17, z dne 9. 3. 2012.
2. V delu zahteve, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti, se pritožba prosilca zavrne.
3. Pritožba prosilca z dne 12. 6. 2012 se zavrne v delu, ki se nanaša na 1., 2., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. točko izreka izpodbijane odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor št. 090-18/2011/493, z dne 5. 6. 2012.
4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je pri organu vložil naslednje zahteve (zaporedne številke navedenih zahtev se ujemajo s pripadajočimi številkami v izreku izpodbijane odločbe):
1. dne 20. 3. 2012 je zahteval korespondenco med IRSOP in DELO v zadevi št. 356-02-72/2004 in dokument, ki je bil o tem poslan iz Urada predsednika Vlade RS, ter dokument, ki je bil iz MOP poslan na Urad predsednika Vlade RS (knjiženo v spisu organa pod št. 090-18/2011/393);
2. dne 13. 4. 2012 je zahteval dokument, iz katerega bodo razvidne prioritete pri delu RS MIP IRSPEP v letu 2012 (knjiženo v spisu organa pod št. 090-18/2011/437);
3. dne 16. 4. 2012 je zahteval korespondenco med RS MIP/RS MIP IRSPEP in VO-KA, ki obravnava po/plačilo vode (knjiženo v spisu organa pod št. 090-18/2011/443);
4. dne 17. 4. 2012 je zahteval vpisnik zadeve št. 356-02-72/2004 do vključno 16. 4. 2012 in vpisnik vseh dokumentov 0612, ki se navezujejo na zadevo 356-02-72/2004 (knjiženo v spisu organa pod št. 090-18/2011/447);
5. dne 17. 4. 2012 je zahteval vpisnik zadeve št. 356-02-72/2004 do vključno 16. 4. 2012 in vpisnik vseh dokumentov 0612, ki se navezujejo na zadevo 356-02-72/2004 (knjiženo v spisu organa pod št. 090-18/2011/448);
6. dne 30. 4. 2012 je zahteval uradni podatek, koliko je registriranih nedovoljenih gradenj v ljubljanskih občinah – za vsako občino posebej in podatek, koliko je stara najstarejša zabeležena še obstoječa nedovoljena gradnja po posamezni občini (knjiženo v spisu organa pod št. 090-18/2011/461);
7. dne 30. 4. 2012 je zahteval (knjiženo v spisu organa pod št. 090-18/2011/462):
a. pooblastilo odgovorne osebe (…) investitorja RS MIP IRSPEP, kot ga predvideva ZGO, vse v navezi kot to predvideva/predpisuje pogodba RS MOP IRSOP št. 2522-10-000012, z dne 21. 4. 2010;
b. vse primopredajne zapisnike;
c. 1. zapisnik z datumom kdaj, kje, v kakšnih okoliščinah in od koga je … prejel/prevzel predmetni spis v izvršilni postopek in
2. dokument, ki izkazuje, da je bila predmetna porušitev v planu rušenja za leto 2010;
d. pravilnik o pripadu zadev posamičnemu inšpektorju;
8. dne 30. 4. 2012 je zahteval podatek, koliko je registriranih nedovoljenih gradenj v Sostrem, ter uradni podatek, koliko je stara najstarejša registrirana črna gradnja v Sostrem (knjiženo v spisu organa pod št. 090-18/2011/463);
9. dne 2. 5. 2012 je zahteval naročilnico Silve Bračko s.p. – naročnika porabe vode pri rušitvi hiše na … v Ljubljani, ter odgovore na zastavljena vprašanja (knjiženo v spisu organa pod št. 090-18/2011/464);
10. dne 2. 5. 2012 je zahteval naročilnico Silve Bračko s.p. – naročnika porabe vode pri rušitvi hiše na … v Ljubljani, ter odgovore na zastavljena vprašanja (knjiženo v spisu organa pod št. 090-18/2011/465);
11. dne 4. 5. 2012 je zahteval vse listine, ki so nastale ob dogovarjanju, ki je privedlo od tega, da je JP VO-KA odpisalo strošek za vodo (knjiženo v spisu organa pod št. 090-18/2011/466);
12. dne 29. 4. 2012 je zahteval (knjiženo v spisu organa pod št. 090-18/2011/469):
a. pooblastilo odgovorne osebe (…) investitorja RS MIP IRSPEP, kot ga predvideva ZGO, vse v navezi kot to predvideva/predpisuje pogodba RS MOP IRSOP št. 2522-10-000012, z dne 21. 4. 2010 ;
b. vse primopredajne zapisnike;
c. 1. zapisnik z datumom kdaj, kje, v kakšnih okoliščinah in od koga je … prejel/prevzel predmetni spis v izvršilni postopek in
2. dokument, ki izkazuje, da je bila predmetna porušitev v planu rušenja za leto 2010;
d. pravilnik o pripadu zadev posamičnemu inšpektorju;
13. dne 16. 5. 2012 je zahteval dokumentacijo, iz katere bo enoznačno razvidna po/trditev, zapisana v drugem odstavku obrazložitve sklepa … z dne 9. 12. 2010 in o katerem piše v zaključnem stavku tretjega odstavka obrazložitve … v njegovem sklepu z dne 9. 12. 2010 (knjiženo v spisu organa pod št. 090-18/2011/477);
14. dne 17. 5. 2012 je zahteval dokumentacijo, ki je bila dne 13. 12. 2011 ob 8:56 posredovana iz e-maila … na naslov policije in dokumentacijo, ki je bila dne 5. 1. 2012 ob 9:49 posredovana iz e-maila … na naslov … (knjiženo v spisu organa pod št. 090-18/2011/478).
Organ je z odločbo 090-18/2011/493, z dne 5. 6. 2012 v celoti zavrnil zahteve, ki so v prejšnjem odstavku navedene pod zaporednimi številkami 1, 2., 3., 6., 8., 9., 10., 11., 13. in 14. Zahtevi, navedeni v prejšnjem odstavku pod zaporednima številkama 4. in 5., je zavrgel v delu, ki se nanaša na vpisnik zadeve št. 356-02-72/2004, in zavrnil v delu, ki se nanaša na vpisnik vseh dokumentov 0612, ki se navezujejo na zadevo št. 356-02-72/2004. Zahtevo, navedeno v prejšnjem odstavku pod zaporednima številkama 7. in 12., je zavrgel v delu, ki se nanaša na alineje a., b., c.1 in d., v delu, ki se nanaša na alinejo c.2, pa jo je zavrnil. V obrazložitvi je navedel razloge za svoje odločitve o posameznih zahtevah in še dodatno pojasnil, da prosilec ne izkazuje pravnega interesa, na podlagi katerega bi imel po določbah ZUP pravico do vpogleda v inšpekcijske spise. Prosilec ima na podlagi določb Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007-UPB1; v nadaljevanju ZIN) status prijavitelja, nima pa statusa stranke v postopku. Organ je navedel, da bi bile v primeru posredovanja zahtevanih dokumentov prosilcu kršene pravice drugih, tako strank v teh inšpekcijskih postopkih kot tudi pravice upravnega organa, saj bi bilo prosilcu omogočeno škodovanje ugledu upravnega organa in javnih uslužbencev, s tem tudi ugledu državne uprave. Organ je navedel konkretne primere, ko je prosilec v medijih navajal podatke, ki jih je pridobil iz inšpekcijskih spisov, ter pri tem napačno interpretiral dejansko stanje, s čimer je kršil pravice in dostojanstvo drugih oseb. Takšno medijsko objavljanje po mnenju organa predstavlja kršenje 34. člena Ustave RS in tretjega odstavka 15. člena Ustave RS. Da gre za namen blatenja javnih uslužbencev in drugih oseb, po mnenju organa dokazujejo že tudi same vloge prosilca, pri čemer je organ izpostavil konkretne besedne zveze iz teh vlog.
Organ je dne 12. 6. 2012 prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da kategorično prereka odločbo št. 090-18/2011/493, z dne 5. 6. 2012, saj sama odločba izkazuje krepko nespoštovanje zakonsko predpisanih rokov za odgovor (celo več kot 2 meseca zamude). Odločba združuje odgovore na vsaj 14 vlog, kar je nesprejemljivo, ker ZUP predpisuje, da je treba na vsako vlogo posebej odgovoriti. Odločitev organa prosilca onemogoča v razkrivanju kršitev ustavne norme enakosti pred zakonom, kot tudi v razkrivanju vse nestrokovnosti, nevestnosti ipd. v delovanju RS MIP IRSPEP. Če bi organ na vloge prosilca odgovarjal pošteno, brez sprenevedanja, bi nedvomno razkril vso zanikrnost svojega delovanja, kjer so predpisane zakonske določbe element, ki se v celoti zanemari, če je le dovolj izkazan interes po nespoštovanju predpisane zakonodaje organa. Dne 14. 6. 2012 je prosilec dopolnil pritožbo z navedbami, da je podpisnik odločbe oseba, ki je sopodpisana z glavno republiško inšpektorico, na dokumentu, ki ga je vrhovna pravna avtoriteta nadrejenega pritožbenega organa označila za element, iz katerega enoznačno izhaja odsotnost osnov pravnega poznavanja razumevanja ZUP. Domnevno velja, da ima ista oseba še vedno probleme z razumevanjem odločbe nadrejenega organa, ki je dne 13. 3. 2012 sklep o dovolitvi izvršbe z dne 5. 2. 2008 proglasil za ničnega, z vsemi pravnimi posledicami. Nikakor ne vzdrži trezne presoje razumevanje in obrazložitev podpisnika prerekane odločbe, kjer prosilec posebej izpostavlja: če podpisnik meni, da je prosilec storil karkoli, s čimer je posegal v pravice drugih, naj to uveljavlja preko danih pravnih sredstev, brez onemogočanja pridobivanja dokumentacije v kontekstu informacij javnega značaja. Dne 15. 6. 2012 je prosilec še enkrat dopolnil pritožbo, pri čemer je izpostavil obrazložitev izpodbijane odločbe na strani 9, ki obravnava kriminalno dejanje kriminalca …, ko je nepooblaščeno vdrl v hidrantno omrežje, kar je večkratno dokumentirano, še posebej z izdajo naročilnice Bračko Silve s.p., z dne 6. 3. 2012, to je leto in pol po izvedeni nezakoniti porušitvi, kjer so dva dni kradli vodo. Zapis … v predmetnem delu obrazložitve je po mnenju prosilca evidentno podcenjevanje intelekta nerazumnih ljudi, kaj šele razumnih ljudi. Zagovarjanje kriminalca … nasprotno od dokumentiranih dejstev še posebej izkazuje skorumpirano navezo uradnikov, ki so izvedli predmetno fašistično, nezakonito porušitev.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne z dopisom št. 090-18/2011/506, z dne 15. 6. 2012 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 6. 9. 2012 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP, na katerem je organ v zvezi z zahtevo, ki je zgoraj navedena pod zaporedno št. 1. pojasnil, da evidenca korespondence med IRSOP in Delo, ki bi se nanašala na zadevo št. 356-02-72/2004, pri organu sploh ne obstaja. Organ komunicira z mediji preko elektronske pošte. Če bi želel najti vso elektronsko pošto, ki bi ustrezala zahtevi prosilca, bi moral odpreti vsako elektronsko pošto posebej in preučiti, ali njena vsebina ustreza danim kriterijem. Takšen način iskanja bi prekomerno obremenil organ, poleg tega pa bi predstavljal ustvarjanje nove zbirke oziroma evidence, kar pa presega dolžnosti organa, ki mu jih nalaga ZDIJZ. Dokumenta, ki bi bil poslan v zvezi z omenjeno zadevo iz MOP na Urad predsednika Vlade in obratno, organ ni našel. Na navedeni relaciji se namreč pošilja veliko dokumentov, organ pa ne razpolaga z iskalnikom, ki bi omogočal iskanje dokumentov po kriterijih, ki jih navaja prosilec. Organ zato zaključuje, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V zvezi z zahtevo, ki je zgoraj navedena pod zaporedno številko 2., je organ pojasnil, da so prioritete organa za posamezno leto navedene v letnem načrtu organa, ki je objavljen na spletni strani organa, s čimer je organ prosilca seznanil že v izpodbijani odločbi. Glede zahteve, navedene zgoraj pod zaporedno številko 3., je organ navedel, da se je glavnina korespondence, ki obravnava poplačilo vode, odvijala med VO-KA in Silvo Bračko s.p.. Edini dokumenti, ki so bili poslani na relaciji med organom in VO-KA, so račun in opomini in ugovor na ta račun. Navedena dokumenta sta torej predmet zahteve prosilca. V zvezi z zahtevama prosilca, ki sta zgoraj navedeni pod zaporednima številkama 4. in 5., je organ kot dokaz, da je prosilec zahtevane dokumente že prejel, priložil uradni zaznamek št. 356-02-72/2004/1044, z dne 18. 4. 2012. Glede preostalega dela navedenih zahtev je organ pojasnil, da se številka 356-02-72/2004 nanaša na konkreten objekt, s klasifikacijskim znakom 0612 pa so označene vse zadeve s področja prostora in graditve. Dokumenti, ki se nanašajo na konkretni objekt, se torej vodijo pod številko 356-02-72/2004, zato jih organ ne vodi pod drugimi tekočimi številkami spisov s splošno klasifikacijsko številko 0612. 356 je namreč starejša označba za številko 0612. Glede zahteve, ki je zgoraj navedena pod zaporedno številko 6., je organ pojasnil, da teh evidenc ne vodi, zato ne razpolaga z dokumentom. Organa k izdelavi takšnih evidenc ne zavezuje noben predpis. V zvezi z zahtevama, ki sta zgoraj navedeni pod zaporednima številkama 7. in 12., je organ navedel, da v zvezi z deli zahteve, ki so navedeni v alinejah a., b. in c.1, vztraja pri navedbah v odločbi. Glede alineje c.2 je še navedel, da organ teh planov ne izdeluje, določi le prioritete, potem pa inšpektorji samostojno vodijo zadeve. Organ zato z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Glede alineje d. je organ pojasnil, da je o dostopu do pravilnika o pripadu zadev posamičnemu inšpektorju že odločil, kar izkazuje z odločbo št. 090-18/2011/368 z dne 14. 3. 2012. V zvezi z zahtevo, ki je zgoraj navedena pod zaporedno številko 8., je organ pojasnil, da tovrstnih evidenc ne vodi, zato dokument o tem ne obstaja. Glede zahtev prosilca, ki sta zgoraj navedeni pod zaporedno številko 9. in 10., je organ navedel, da je prosilcu posredoval naročilnico, z drugimi dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja, pa organ ne razpolaga. Odgovorov na vprašanja pa organ na podlagi ZDIJZ ni dolžan pripraviti, zato je v preostalem delu zahtevo prosilca zavrnil. V zvezi z zahtevo prosilca, ki je zgoraj navedena pod zaporedno št. 11., je organ pojasnil, da dokumentov o dogovarjanju, ki je privedlo do tega, da je JP VO-KA odpisalo strošek za vodo, ni, zato je organ zahtevo zavrnil. V zvezi z zahtevo prosilca, ki je zgoraj navedena pod zaporedno številko 13., je organ navedel, da z dokumentom o ogledu objekta, ki je naveden v zadnji povedi tretjega odstavka obrazložitve sklepa z dne 9. 12. 2010, v zadevi št. 356-02-72/2004, ne razpolaga, ker ni bil izdelan. Poleg tega organ poudari, da je prosilec prejel že vse dokumente iz te zadeve. Glede zahteve prosilca, ki je zgoraj navedena pod zaporedno št. 14., je organ pojasnil, da v spisu zahtevana elektronska sporočila niso nikjer poknjižena. V poštne predale zaposlenih pa organ ne sme vpogledati.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Pooblaščenec je presojal pravilnost celotne odločbe, saj jo prosilec izpodbija v celoti.
Prosilec se pritožuje zaradi nespoštovanja zakonsko predpisanih rokov za odgovor, zato Pooblaščenec pojasnjuje, da je organ o zahtevi po ZDIJZ dolžan odločiti v roku 20 delovnih dni od prejema popolne zahteve (23. člen ZDIJZ), vendar zamuda tega roka ne vpliva na pravilnost in utemeljenost izdane odločbe. Ker prosilec kot kršitev postopka na prvi stopnji navaja tudi združevanje različnih vlog, je treba pojasniti, da je združitev zadev v en postopek urejena v 130. členu ZUP. Če se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen, lahko začne in vodi en sam postopek tudi takrat, kadar gre za pravice in obveznosti več strank. Ob pregledu obravnavanih zahtev prosilca, Pooblaščenec ugotavlja, da so navedeni kriteriji izpolnjeni, zato je bila odločitev organa, da združi vse zahteve v en postopek, pravilna. Organ bi sicer moral o združitvi zadev v en postopek odločiti s sklepom, kot to določa tretji odstavek 130. člena ZUP, vendar takšna pomanjkljivost postopka pred izdajo izpodbijane odločbe z ničemer ne vpliva na njeno pravilnost, zato je ni mogoče opredeliti kot bistveno.
Pooblaščenec je preučil vsebino dveh dopolnitev pritožbe, prejetih dne 14. 6. 2012 in dne 15. 6. 2012, ter ugotovil, da njuna vsebina za konkretni pritožbeni postopek ni pravno relevantna. Prav tako za konkretni pritožbeni postopek niso pravno relevantne navedbe prosilca v komentarju, ki ga je dne 14. 10. 2012 poslal v zvezi z zapisnikom ogleda in camera. Prosilec namreč komentira ravnanje organa v zvezi s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 5. 2. 2008, organu predlaga, kako naj ravna, če meni, da je prosilec posegal v pravice drugih, komentira ravnanje inšpektorja v določeni zadevi ter se sklicuje na Poročilo KPK št. 242-267/2011-55 02012 z dne 11. 9. 2012. Ravnanje organa v postopkih, ki jih organ vodi poleg postopkov po ZDIJZ, stranki v postopku po ZDIJZ nikakor ne daje pravice, da bi prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja. Izkušnja, ki jo ima prosilec v drugem postopku pri organu, prosilca ne postavlja v privilegiran položaj, ki bi mu dajal več pravic, kot jih ima po ZDIJZ katerikoli prosilec. Po prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja), kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev.
Zahtevi prosilca, ki je zgoraj navedena kot 4. in 5. zahteva, in se nanaša na dostop do vpisnika zadeve št. 356-02-72/2004 do vključno 16. 4. 2012, je organ že ugodil, kar izhaja iz uradnega zaznamka št. 356-02-72/2004, z dne 18. 4. 2012, v katerem je navedeno, da je uradna oseba organa prosilcu izročila popis spisa št. 356-02-72/2004, ki obsega dokumente z zaporednimi št. od 1 do 1025. Navedeno pomeni, da prosilec dostopa do navedenih dokumentov ne zahteva prvič. Isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati iste informacije javnega značaja, saj zato nima več pravovarstvenega interesa (prim. Komentar Ustave RS, Lovro Šturm (urednik), Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije 2002, komentar k 156., 161. in 162. členu), če je bilo njegovi predhodni zahtevi za dostop že ugodeno. Glede na to, da je organ prosilcu že posredoval zahtevano informacijo javnega značaja in je prosilec z odločitvijo organa torej že pridobil pravico, Pooblaščenec ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca v tem delu zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Prosilec zato v konkretnem primeru ne uživa pravnega varstva in s pritožbo zoper prvi odstavek 4. in 5. točke izreka izpodbijane odločbe ne more uspeti. Enako velja za zahtevo prosilca, ki je zgoraj navedena pod alinejo c.1. 7. in 12. zahteve, in se nanaša na zapisnik z datumom kdaj, kje, v kakšnih okoliščinah in od koga je … prejel/prevzel predmetni spis v izvršilni postopek. To zahtevo je organ zavrnil že z odločbo št. 090-18/2011/274, z dne 15. 12. 2011. Pooblaščenec pa je z odločbo št. 090-302/2011/11, z dne 16. 4. 2012 ugodil pritožbi prosilca zoper navedeno odločbo in organu naložil, da prosilcu posreduje izpis zaslonske slike iz računalniškega programa »Lotus Notes, SPIS 4«, za inšpekcijski postopek št. 356-02-72/2004, iz katerega bo razvidno, iz katerega in na katerega inšpektorja je bil postopek presigniran. Iz navedenega izhaja, da je organ prosilcu že posredoval zahtevano informacijo javnega značaja in je prosilec z odločitvijo Pooblaščenca že pridobil pravico. Pooblaščenec zato zaključuje, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca v tem delu zavrgel, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Zahtevo prosilca, ki je zgoraj navedena pod alinejo a. 7. in 12. zahteve, in se nanaša na pooblastilo odgovorne osebe (…) investitorja RS MIP IRSPEP, kot ga predvideva ZGO, je organ zavrnil že z odločbo št. 090-18/2011/2, z dne 22. 4. 2011. Pooblaščenec pa je z odločbo št. 090-86/2011/2, z dne 25. 5. 2011 zavrnil pritožbo prosilca zoper navedeno odločbo. Iz navedenega izhaja, da je bilo o obravnavani zahtevi prosilca pravnomočno odločeno. Zahtevo prosilca, ki je zgoraj navedena pod alinejo b. 7. in 12. zahteve, in se nanaša na vse primopredajne zapisnike, je organ zavrnil že z odločbo št. 090-18/2011/287, z dne 19. 12. 2011. Pooblaščenec pa je z odločbo št. 090-12/2011/6, z dne 12. 3. 2012 zavrnil pritožbo prosilca zoper navedeno odločbo. Iz navedenega izhaja, da je bilo o obravnavani zahtevi prosilca pravnomočno odločeno. Zahtevo prosilca, ki je zgoraj navedena pod alinejo d. 7. in 12. zahteve, in se nanaša na pravilnik o pripadu zadev posamičnemu inšpektorju, je organ zavrnil že z odločbo št. 090-18/2011/368, z dne 14. 3. 2012. Iz navedenega izhaja, da je bilo o obravnavani zahtevi prosilca pravnomočno odločeno. Iz vsega navedenega izhaja, da je bilo o zahtevah, navedenih pod alinejami a., b. in d 7. in 12. zahteve, že pravnomočno odločeno, zahteve prosilca so bile zavrnjene, Pooblaščenec pa ugotavlja, da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opirajo zahtevki, nista spremenila. Četrti odstavek 129. člena ZUP določa, da organ zahtevo stranke s sklepom zavrže, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Povedano drugače, če je konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja pravnomočno zaključen, pa se okoliščine niti pravna podlaga niso spremenile, prosilec od istega organa nima vedno znova pravice zahtevati istih dokumentov. V obravnavanem primeru ni nobenega dvoma, da je prosilec vložil novo, isto zahtevo, o kateri so bile že izdane pravnomočne, zavrnilne odločba, zato je organ postopal pravilno, ko je obravnavane zahteve prosilca zavrgel, v alinejah a., b. in d. 7. in 12. izreka izpodbijane odločbe.
Na tem mestu Pooblaščenec pojasnjuje, da bi organ moral o zahtevah prosilca, ki jih je zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, odločiti s sklepom in ne z odločbo, kar pomeni, da je organ storil postopkovno pomanjkljivost, ki pa ni bistvena, saj vsebinsko na končno odločitev ne vpliva. Pooblaščenec je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP.
Glede zahtev, o katerih je organ odločil v 1., 2., 3., 6., 8., 9., 10., 11., 13. in 14. točki izreka izpodbijane odločbe, v drugem odstavku 4. in 5. točke izreka izpodbijane odločbe ter v alineji c.2 7. in 12. točke izreka izpodbijane odločbe, je bistveno vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
V skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) pa je treba v primeru, ko prosilec zaradi napačnega razumevanja sistema dostopa do informacij javnega značaja organu postavlja vprašanja, vendar iz preostale vsebine njegove vloge izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na zastavljena vprašanja. V konkretnem primeru je prosilec v vlogah, o katerih je organ odločil v 9. in 10. točki izreka izpodbijane odločbe, poleg dokumentov zahteval tudi odgovore na vprašanja, hkrati pa je na začetku vloge navedel besedilo »V kontekstu uveljavljanja pravnega interesa, podrejeno IJZ,…«, zato je Pooblaščenec presodil, da je treba tudi glede teh zahtev prosilca rešiti vprašanje obstoja dokumentov, ki vsebujejo odgovore na vprašanja prosilca.
Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti ali pridobiti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari in hrani zahtevane dokumente. Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali organ ravna pravilno, ker ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti.
Dokument, o katerem je organ odločil v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, po ugotovitvah Pooblaščenca pri organu ne obstaja. Pooblaščenec ne vidi razumnih razlogov za dvom v navedbo organa na ogledu in camera, iz katere izhaja, da evidenca korespondence med IRSOP in Delo, ki bi se nanašala na zadevo št. 356-02-72/2004, pri organu sploh ne obstaja. Organ komunicira z mediji preko elektronske pošte. Če bi želel najti vso elektronsko pošto, ki bi ustrezala zahtevi prosilca, bi moral odpreti vsako elektronsko pošto posebej in preučiti, ali njena vsebina ustreza danim kriterijem. Pooblaščenec ugotavlja, da bi takšen način iskanja predstavljal ustvarjanje nove zbirke oziroma evidence, kar pa presega dolžnosti organa, ki mu jih nalaga ZDIJZ. Organ je na ogledu in camera tudi resnicoljubno pojasnil, da dokumenta, ki bi bil poslan v zvezi z omenjeno zadevo iz MOP na Urad predsednika Vlade in obratno, ni našel, ker se na navedeni relaciji pošilja veliko dokumentov, organ pa ne razpolaga z iskalnikom, ki bi omogočal iskanje dokumentov po kriterijih, ki jih navaja prosilec. Pooblaščenec zato zaključuje, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.
Dokument, o katerem je organ odločil v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, po ugotovitvah Pooblaščenca pri organu ne obstaja. Kot je pojasnil organ na ogledu in camera, so prioritete organa za posamezno leto navedene v letnem načrtu organa, ki je objavljen na spletni strani organa, s čimer je prosilca seznanil že v izpodbijani odločbi. Pooblaščenec nima razloga, da bi posumil, da poleg letnega načrta pri organu obstaja še kakšen dokument, iz katerega bi bile razvidne prioritete organa za leto 2012, saj ne obstaja pravna podlaga, ki bi organ zavezovala, da pripravi še kakšen tovrsten dokument.
Dokument, o katerem je organ odločil v drugem odstavku 4. in 5. točke izreka izpodbijane odločbe, po ugotovitvah Pooblaščenca pri organu ne obstaja. To izhaja že iz pojasnila organa, da se številka 356-02-72/2004 nanaša na konkreten objekt, s klasifikacijskim znakom 0612 pa so označene vse zadeve s področja prostora in graditve. Dokumenti, ki se nanašajo na konkretni objekt, se torej vodijo pod številko 356-02-72/2004, zato jih organ ne vodi pod drugimi tekočimi številkami spisov s splošno klasifikacijsko številko 0612. 356 je namreč starejša označba za številko 0612. Pooblaščenec je preučil določbe, ki urejajo upravno poslovanje, in ugotovil, da ni razloga, da ne bi verjel organu. Iz 1. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba) izhaja, da upravno poslovanje med drugim obsega tudi upravljanje dokumentarnega gradiva. Iz 2. člena Uredbe, ki vsebuje definicije pojmov, izhaja, da so dokumentarno gradivo vse zadeve, dosjeji, dokumenti ter evidence o njih, druge evidence, ki jih vodi organ, in druga gradiva, ki jih organ prejme ali nastanejo pri njegovem delu. Zadeva je celota vseh dokumentov in prilog, ki se nanašajo na isto vsebinsko vprašanje ali nalogo. Zadeve se po vsebini razvrščajo skladno z načrtom klasifikacijskih znakov, ki so številčni znaki. Klasifikacijski znak je sestavni del številke zadeve, ki je evidenčna oznaka zadeve, ki jo poleg klasifikacijskega znaka sestavljajo še zaporedna številka zadeve v okviru tega znaka in vse štiri številke letnice leta, v katerem je zadeva nastala. Zahteva prosilca se nanaša na zadevo št. 356-02-72/2004. Iz številke te zadeve izhaja, da je nastala leta 2004. Številka navedene zadeve je bila sestavljena na podlagi Pravilnika o obveznem okviru načrta klasifikacijskih znakov (Uradni list RS št. 114/2003 in 20/2005; v nadaljevanju Pravilnik), ki je bil sprejet na podlagi Uredbe o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom (Uradni list RS, št. 91/2001 in 20/2005). Klasifikacijski znak 35, ki sestavlja številko zadeve, je na podlagi Pravilnika označeval glavno skupino »Prostor in okolje«. Kot je pojasnjeno že zgoraj, je zadeva celota vseh dokumentov in prilog, ki se nanašajo na isto vsebinsko vprašanje ali nalogo, iz česar izhaja, da se vsi dokumenti in priloge, ki se nanašajo na zadevo št. 356-02-72/2004 in so s področja »Prostor in okolje«, nahajajo v zadevi s to številko. Organ torej z vpisnikom dokumentov 0612, ki se navezujejo na zadevo št. 356-02-72/2004, ne razpolaga, saj se vsi dokumenti, ki se nanašajo na to nalogo organa, nahajajo le v zadevi št. 356-02-72/2004. Pri tem Pooblaščenec pojasnjuje, da so s klasifikacijskim znakom 061 označene zadeve, ki so bile odprte po uveljavitvi Uredbe, torej po 17. 2. 2005, kar še dodatno potrjuje, da dokumenti, ki se nanašajo na zadevo, ki je nastala leta 2004, ne morejo biti vodeni pod neko drugo številko zadeve, katere sestavni del je klasifikacijski znak, ki se uporablja šele od leta 2005 naprej. Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da ni razloga, da ne bi verjel navedbam organa na ogledu in camera, iz katerih izhaja, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja.
Dokument, o katerem je organ odločil v 6. točki izreka izpodbijane odločbe, po ugotovitvah Pooblaščenca pri organu ne obstaja. Pooblaščenec verjame organu, da evidenc o registriranih nedovoljenih gradnjah v ljubljanskih občinah s podatki o tem, koliko je stara najstarejša zabeležena še obstoječa nedovoljena gradnja po posamezni občini, ne vodi. Organa k izdelavi takšnih evidenc ne zavezuje noben predpis. Pooblaščenec zato ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane podatke.
Dokument, o katerem je organ odločil v alineji c.2 7. in 12. točke izreka izpodbijane odločbe, po ugotovitvah Pooblaščenca pri organu ne obstaja. Pooblaščenec ne vidi razlogov za dvom v pojasnilo organa, da evidenc o tem, katera rušitev je v planu rušenja za določeno leto ne vodi. Iz navedenega pa izhaja, da tudi dokument o planu rušenja za leto 2010 pri organu ne obstaja.
Dokument, o katerem je organ odločil v 8. točki izreka izpodbijane odločbe, po ugotovitvah Pooblaščenca pri organu ne obstaja. Pooblaščenec verjame organu, da evidenc o registriranih nedovoljenih gradnjah v Sostrem s podatki o tem, koliko je stara najstarejša registrirana črna gradnja v Sostrem, ne vodi. Organa k izdelavi takšnih evidenc ne zavezuje noben predpis. Pooblaščenec zato ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane podatke.
Dokument, o katerem je organ odločil v 9. in 10. točki izreka izpodbijane odločbe, po ugotovitvah Pooblaščenca pri organu ne obstaja. Organ je prosilcu posredoval zahtevano naročilnico, in sicer kot prilogo dopisa št. 090-18/2011/500, z dne 12. 6. 2012. Pooblaščenec pa ne dvomi v navedbo organa, da z drugimi dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja prosilca, organ ne razpolaga. ZDIJZ, po katerem je odločal organ in ki omogoča pritožbo k Pooblaščencu, nikakor ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12, z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ torej, kot je navedeno že zgoraj, podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. Prosilec ima po ZDIJZ torej pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne Pooblaščenec pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument. Organa po ZDIJZ tudi ni mogoče prisiliti, da bi odgovarjal na različna vprašanja prosilcev na takšen način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja. Od organa je možno zahtevati le, da prosilcu izroči dokumente, iz katerih lahko izhajajo odgovori na njegova vprašanja. Če recimo prosilec vpraša organ, kakšna je izobrazba določenega javnega uslužbenca, je organ po ZDIJZ dolžan prosilcu posredovati dokument, iz katerega izhaja ta informacija, ne pa posebej odgovoriti na to vprašanje. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza. Pooblaščenec zaključuje, da odgovarjanje na vprašanja, ki jih prosilec zastavlja v obravnavanih vlogah, ne sodi v domet pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Dokumenti, iz katerega bi izhajali odgovori na vprašanja, o katerih je organ odločil v 9. in 10. točki izreka izpodbijane odločbe, pa po ugotovitvah Pooblaščenca pri organu ne obstajajo.
Dokument, o katerem je organ odločil v 11. točki izreka izpodbijane odločbe, po ugotovitvah Pooblaščenca pri organu ne obstaja. Pooblaščenec verjame organu, da dokumentov o dogovarjanju, ki je privedlo do tega, da je JP VO-KA odpisalo strošek za vodo, ni, saj ni razlogov, ki bi kazali na to, da bi takšni dokumenti morali obstajati.
Dokument, o katerem je organ odločil v 13. točki izreka izpodbijane odločbe, po ugotovitvah Pooblaščenca pri organu ne obstaja. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da z dokumentom o ogledu objekta, ki je naveden v zadnji povedi tretjega odstavka obrazložitve sklepa z dne 9. 12. 2010, v zadevi št. 356-02-72/2004, ne razpolaga, ker ni bil izdelan. V navedeni povedi je zapisano »Ogled objekta, kot pripravo na izvršbo, je opravil dne 28. 9. 2010 odgovorni vodja del«. Pooblaščenec ne vidi razloga, zakaj bi mu organ prikrival obstoj dokumenta, ki bi nastal v okviru ogleda objekta, zato verjame pojasnilu organa, da ta dokument ni bil izdelan in torej ne obstaja. Da organ v zvezi s to zadevo ničesar ne prikriva, izhaja tudi iz pripravljenosti organa, da prosilcu posreduje vse, s čimer razpolaga, kar se kaže v dejstvu, da je prosilcu posredoval že vse dokumente iz te zadeve.
Dokument, o katerem je organ odločil v 14. točki izreka izpodbijane odločbe, po ugotovitvah Pooblaščenca pri organu ne obstaja. Pooblaščenec verjame izjavi organa, iz katere izhaja, da zahtevana elektronska sporočila niso poknjižena v nobenem spisu pri organu, zato organ z njimi ne razpolaga.
Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da organ ne razpolaga z nobenim izmed dokumentov, o katerih je odločil v 1., 2., 6., 8., 9., 10., 11., 13. in 14. točki izreka izpodbijane odločbe, v drugem odstavku 4. in 5. točke izreka izpodbijane odločbe ter v alineji c.2 7. in 12. točke izreka izpodbijane odločbe. Navedeno pomeni, da v zvezi s temi dokumenti ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja. Pooblaščenec je zato zaključil, da je bil postopek pred izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša 1., 2., 6., 8., 9., 10., 11., 13. in 14. točko izreka izpodbijane odločbe, na drugi odstavek 4. in 5. točke izreka izpodbijane odločbe ter alinejo c.2 7. in 12. točke izreka izpodbijane odločbe, pravilen, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa je v tem delu neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Pooblaščenec je glede dokumentov, o katerih je organ odločil v 3. točki izreka izpodbijane odločbe, ugotovil, da organ z njimi razpolaga. Kot izhaja iz navedb organa na ogledu in camera, so bili na relaciji med organom in VO-KA poslani samo račun (dopis organa št. 356-02-72/2004/529 z dne 6. 12. 2011, ki ima prilogo račun, ki ga je izdalo javno podjetje Vodovod-kanalizacija d.o.o. in ima št. 11369028) in opomin (dopis javno podjetje Vodovod-kanalizacija d.o.o. št. 01-2000-I-051039/2012, z dne 21. 2. 2012, ki je pri organu knjižen pod zaporedno št. 356-02-72/2004/529, z dne 27. 2. 2012) ter ugovor na ta račun (dopis organa št. 0612-10/2012/17, z dne 9. 3. 2012). Navedeni dokumenti so torej predmet zahteve prosilca, o kateri je organ odločil v 3. točki izreka izpodbijane odločbe.
Obravnavani dokumenti pa niso v celoti prosto dostopni, ker vsebujejo podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 6. člen ZVOP-1 določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Po pregledu vsebine zahtevane dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebna imena (ime in priimek) ter naslov inšpekcijskih zavezancev in osebna imena in podpis zaposlenih pri javnem podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o.. Pooblaščenec ugotavlja, da gre v vseh teh primerih nedvomno za varovane osebne podatke, saj Pooblaščencu ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je razkritje navedenih osebnih podatkov v konkretnem primeru dopustno. Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da ti podatki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Varovani niso tisti osebni podatki, ki jih kot javne opredeljuje že sam pravni red. Tako niso deležni zaščite po ZVOP-1 imena in priimki inšpektorjev, ki so navedeni v obravnavani dokumentaciji. Podlaga za razkritje teh osebnih podatkov je v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dovoli dostop do (tudi osebnih) podatkov, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V konkretnem primeru gre za podatek, povezan z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Pooblaščenec je ugotovil, da je v konkretnem primeru mogoče uporabiti t.i. institut delnega dostopa, ki ga ureja 7. člen ZVOP-1. Obravnavani dokumenti namreč le delno vsebujejo varovane osebne podatke, ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Organ jih je zato dolžan prekriti z eno od možnih tehnik anonimizacije, v preostalem delu pa mora prosilcu omogočiti seznanitev z zahtevanim dokumentom, in sicer na način in v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec zaključuje, da podatki v obravnavanih dokumentih predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja (z izjemo varovanih osebnih podatkov), kar pomeni, da je organ na prvi stopnji napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca delno ugodil v delu, ki se nanaša na 3. točko izreka izpodbijane odločbe, ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem ti dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ker prosilec izpodbija odločbo organa v celoti, je Pooblaščenec moral presojati tudi 15. točko izreka, v kateri je organ odločil, da niso nastali posebni stroški postopka. Pooblaščenec je pri tem ugotovil, da je bil postopek pred izpodbijano odločbo v tem delu pravilen, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa je v tem delu neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 3. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, št. 090-18/2011/493, z dne 5. 6. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Zoper 1., 2. in 4. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka