RTV - Komisija za preprečevanje korupcije
+ -Številka: 090-50/2013/3
Kategorije: Osebni podatek, Notranje delovanje organa, Test interesa javnosti, Ostali sodni postopki, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-50/2013/
Datum: 6. 5. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), 1. odstavka 252. člena in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi RTV Slovenija, Informativni program, Kolodvorska 2 – 4, 1000 Ljubljana, po Bojanu Travnu (v nadaljevanju prosilec), zoper delno odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0900-2/2013/14 z dne 15. 2. 2013, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Komisije za preprečevanje korupcije, št. 0900-2/2013/14 z dne 15. 2. 2013 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 30 (trideset) dni od prejema te odločbe posredovati prepis zvočnega posnetka razgovora z g. Zoranom Jankovićem, z dne 14. 6. 1012, iz zadeve št. 0603-10/2012, pri čemer je na posnetku dolžan omejiti dostop do delov posnetka, ki predstavljajo časovne intervale (v sekundah natančno) od 52:00 do 54:41 in od 01:18:35 do 01:20:48.
2. Glede osebnih podatkov, ki jih je organ na posnetku dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je na organ dne 9. 1. 2013 naslovil zahtevo za tonski posnetek ali prepis tonskega posnetka zaslišanja Janeza Janše in Zorana Jankovića. Organ je prosilca dne 10. 1. 2013 obvestil, da tonskega posnetka komisija ne pripravlja, niti ga v skladu s poslovnikom komisije ni dolžna pripraviti. Je pa vabljenim osebam praviloma izročena ena kopija posnetka, zato je organ prosilcu predlagal, da se za posnetke obrne neposredno na oba zavezanca. Dodatno organ še pojasnjuje, da zaradi dejstva, ker tonski posnetek vsebuje preveč varovanih osebnih podatkov, ki jih ni mogoče odstraniti na način, da osebe ne bi bile določljive, tudi vlogi prosilca po ZDIJZ ne bi bilo mogoče ugoditi.
O zahtevi prosilca je organ dne 15. 2. 2013 izdal delno odločbo št. 0900-2/2013/14 z dne 15. 2. 2013 (dalje izpodbijana odločba), s katero je odločil o delu zahteve prosilca za posredovanje tonskega posnetka, ki se nanaša na g. Zorana Jankovića. Organ je (delno) zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi navaja, da je uradna oseba organa oba zavezanca, na katera se nanašata tonska posnetka in pisna pojasnila, z dopisom obvestila o vodenju več postopkov o zahtevah za dostop do njunih pisnih pojasnil v zadevi in tonskih posnetkih in ju na podlagi 43. in 44. člena ZUP pozvala, naj v 8 dneh sporočita, ali vstopata v postopek kot stranska udeleženca zaradi varovanja svojih pravic in pravnih koristi in da v tem primeru konkretno obrazložita in sporočita, ali katerikoli del tonskega posnetka in pisnih pojasnil zanju predstavlja katero izmed izjem, ki jih določa 6. člen ZDIJZ. Organ pojasnjuje, da je dne 13. 2. 2013 prejel odgovor g. Zorana Jankovića, župana Mestne občine Ljubljana, s katerim ta komisijo obvešča, da vstopa v postopek kot stranski udeleženec zaradi varovanja svojih pravnih koristi. Navaja, da so zaprošeni dokumenti v neposredni zvezi z Zaključnim poročilom o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank št. 06259-1/2013/1 z dne 7. 1. 2013. Stranski udeleženec pojasnjuje, da je pri Upravnem sodišču dne 30. 1. 2013, pod opr. št. I U 192/2013-8 sprožil upravni spor, vključno z zahtevo za izdajo začasne odredbe na odstranitev izpodbijanega poročila s spletnih strani in drugih objav, o čemer še ni pravnomočno odločeno. Kot stranski udeleženec zaradi varstva svojih pravnih koristi, tako varstva osebnih podatkov na tonskem posnetku razgovora, kot tudi v interesu izvedbe sodnega postopka in upoštevaje dejstvo, da gre za prosilce, ki bi pridobljene informacije nedvomno uporabili za objavo v medijih, še preden je odločeno o pravnem sredstvu v zadevi, odločno odklanja posredovanje zaprošenih dokumentov in zahteva, da se to zavrne. Organ nadalje pojasnjuje, da je možno o zahtevi prosilca delno odločiti, zato je v skladu z 219. členom ZUP izdal delno odločbo. Glede tonskega posnetka in pisnih pojasnil Janeza Janše bo organ odločil, ko bo prejel njegov odgovor oz. ko bodo potekli roki za odgovor. Pri zavrnitvi zahteve prosilca se organ sklicuje na izjemo varstva izvedbe sodnih postopkov po 8. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navaja, da gre v konkretnem primeru za presojo dokumenta, s katerim razpolaga tako organ kot Upravno sodišče. Po mnenju organa sta v konkretnem primeru izpolnjena oba pogoja za obstoj navedene izjeme. Zahtevani dokument v konkretnem primeru je bil predmet nadzora nad premoženjskim stanjem in ni bil sestavljen za namen sodnega postopka, je pa bil pozneje, torej po njegovi sestavi, pri Upravnem sodišču pridobljen zaradi sodnega postopka, ki pa v celoti še ni pravnomočno zaključen. Ob tem organ ugotavlja, da je Upravno sodišče že odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe in jo, s sklepom št. IU 192/2013-8 z dne 6. 2. 2013, zavrnilo. Ne glede na navedeno pa Upravno sodišče o tožbi stranskega udeleženca zoper zaključno poročilo še ni odločilo in sodni postopek še teče. Javnost tonskega posnetka razgovora stranskega udeleženca še pred koncem sodnega postopka bi tako lahko škodovala njegovi izvedbi, saj bo šele sodišče tisto, ki bo ocenilo, da je zbralo dovolj dokazov in informacij, da lahko razsodi, pri čemer bo vpogledalo v vse listine in izvedlo druge dokaze, če bo potrebno. Po mnenju organa bi z razkritjem informacij iz zahtevanega dokumenta javnosti lahko nastala škoda za izvedbo konkretnega sodnega postopka, saj bi se še pred zaključkom postopka pred sodiščem o tem razpravljalo v javnosti. Organ zato ocenjuje, da tonski posnetek razgovora stranskega udeleženca pred komisijo dne 14. 6. 2012 predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, na podlagi 8. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato je treba zahtevo prosilca zavrniti.
Zoper zavrnilno odločbo je prosilec, dne 25. 2. 2013, pri organu vložil pritožbo. Meni, da je organ zmotno uporabil ZDIJZ, pri čemer ni upošteval druge slovenske zakonodaje, ki ureja dostop do informacij, do katerih je javnost oziroma so novinarji, upravičeni.
Organ je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, dne 25. 2. 2013, z dopisom št. 0900-2/2013/18, odstopil v reševanje Pooblaščencu. Skupaj z odstopom zadeve je organ Pooblaščencu posredoval tudi dokumente zadeve ter tonski posnetek, dostop do katerega je zahteval prosilec.
V skladu s 4. odstavkom 246. člena ZUP je Pooblaščenec, z dopisom št. 090-50/2013/2 z dne 19. 3. 2013, pritožbo prosilca posredoval v odgovor stranskemu udeležencu in mu določil 8 dni rok za odgovor. Stranskemu udeležencu je bil poziv vročen 20. 3. 2013, do izdaje te odločbe pa Pooblaščenec odgovora stranskega udeleženca ni prejel.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati (lahko jo izdela sam ali pridobi od drugih oseb) in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V konkretni zadevi ni sporno, da organ z zahtevanim dokumentom, to je zvočnim posnetkom razgovora z g. Zoranom Jankovićem, z dne 14. 6. 1012, razpolaga, saj ga je tudi posredoval Pooblaščencu. Prva tako ni sporno, da ga je organ pridobil v zvezi z izvajanjem nalog iz svojega delovnega področja, saj ga je pridobil v okviru vodenja postopka nadzora nad premoženjskim stanjem javnega funkcionarja. Glede na to, da je organ zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na zakonsko izjemo iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, se je Pooblaščenec v nadaljevanju tako osredotočil na vprašanje, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.
1. Izjeme od prostega dostopa
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj katere izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
2. O izjemi varstva sodnega postopka
Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilca primarno skliceval na izjemo varstva sodnega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev predmetne izjeme sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo:
- pridobitev oziroma izdelava dokumenta je namenjena izvedbi sodnega postopka (pogoj namena),
- obstajati mora stvarna verjetnost, da bo imelo razkritje negativne, škodljive učinke na izvedbo konkretnega postopka (pogoj nastanka škode).
Glede na navedbe organa, da je zahtevani zvočni posnetek del dokumentacije, ki je bila odstopljena Upravnemu sodišču, v zvezi s sproženim upravnim sporom zoper zaključno poročilo št. 06259-1/2013/1 z dne 7. 1. 2013, Pooblaščenec ugotavlja, da gre za dokument, ki sicer ni bil izdelan zaradi sodnega postopka, je pa bil kasneje odstopljen oz. pridobljen s strani sodišča v ta namen. Prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ je tako v konkretnem primeru izpolnjen. Ni pa izpolnjen drugi pogoj. Organu namreč v izpodbijani odločbi ni uspelo izkazati verjetnosti, da bi imelo razkritje posnetka negativne oz. škodljive posledice za izvedbo konkretnega sodnega postopka. Pooblaščenec namreč ne more slediti navedbam organa, da bi bila nastala škoda v tem, ker bi se o vsebini zahtevanega posnetka, pred zaključkom konkretnega sodnega postopka, lahko razpravljalo v javnosti. Pooblaščenec je namreč predmetni posnetek poslušal in na podlagi njegove vsebine ugotovil, da ta v bistvenih dejstvih ne odstopa od dela vsebine zaključnega poročila št. 06259-1/2013/1 z dne 7. 1. 2013, ki se nanaša na g. Zorana Jankovića in je javno dostopna na spletni strani organa. O vsebini zaključnega poročila že sedaj v javnosti teče široka javna razprava. Organ pa v izpodbijani odločbi tudi ni pojasnil, v čem naj bi bila vsebina posnetka drugačna od že javno objavljene vsebine, ki izhaja iz dela zaključnega poročila, ki se nanaša na g. Zorana Jankovića in kakšne škodljive posledice bi imelo razkritje tega dela posnetka za izvedbo postopka pred Upravnim sodiščem. Ob tem Pooblaščenec ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi tudi sam navaja, da je sodišče o začasni odredbi za odstranitev zaključnega poročila iz spletnih strani organa in drugih javnih objav že odločilo in je začasno zahtevo zavrnilo. To pomeni, da zaključno poročilo št. 06259-1/2013/1 z dne 7. 1. 2013 ostaja javno dostopno, ker sodišče ni štelo, da je z njegovo javno objavo podana kakršnakoli škoda, torej tudi ne nevarnost za izvedbo konkretnega sodnega postopka. Pooblaščenec tako ni mogel slediti sklicevanju organa na predmetno izjemo in je ugotovil, da ta ni podana.
3. O izjemi notranjega delovanja
Na predmetno izjemo se organ v izpodbijani odločbi sicer ni skliceval (ker je dostop zavrnil že na podlagi izjeme iz 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ), vendar je moral Pooblaščenec, na podlagi drugega odstavek 247. člena ZUP, po katerem mora kot pritožbeni organ po uradni dolžnosti preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon, opraviti preizkus, ali zahtevana informacija morebiti ne predstavlja katere izmed drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Skladno z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Varuje se torej notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa ''notranjega razmišljanja'' organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave.
Za obstoj te izjeme morata biti nujno izpolnjena oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v kateri se zahteva obstoj motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti motnjam oziroma, če bi bile nastale motnje, storjene za delovanje organa, večje od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Iz teorije in tudi prakse Pooblaščenca ob tem izhaja, da »motnje« ne morejo pomeniti zadrege organa, neprijetnosti zaradi razkritja, kako deluje organ, ipd. Besedo motnje je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.
Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre v konkretnem primeru za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec ugotavlja, da je ta pogoj izpolnjen. Zahtevan posnetek, glede na njegovo naravo, namreč ni bil namenjen javnosti in je nastal v zvezi z internim delovanjem organa, ki je praviloma zaprto za javnost. Zahtevani tonski posnetek je namreč nastal pri zaslišanju zavezanca – funkcionarja v okviru postopka nadzora nad premoženjskim stanjem, ki ga je organ vodil po 41. – 45. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZIntPK), in sicer na seji senata komisije. V skladu s 7. členom 16. člena ZIntPK so se, na zahtevo komisije, uradne osebe in predstojniki oziroma odgovorne osebe v organizacijah, ki jim je podeljeno javno pooblastilo, dolžne udeležiti seje komisije in na njej osebno odgovarjati na vprašanja komisije. Po 27. členu poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/2012, dalje poslovnik) so seje senata komisije zaprte za javnost. 28. člen poslovnika nadalje določa, da so udeleženci seje senata komisije dolžni varovati podatke (podatki o zaščitenih prijaviteljih, tajni podatki, osebni podatki, poslovne skrivnosti in drugi varovani podatki), s katerimi so se seznanili na seji, ki ni bila odprta za javnost. Objavo podatkov s seje lahko upoštevajoč predpise, ki urejajo varovanje tajnih, osebnih in drugih varovanih podatkov, dovoli le predsedujoči ali senat komisije. Udeleženci seje senata komisije javnosti ali nepooblaščenim tretjim osebam brez dovoljenja predsedujočega tudi ne smejo razkrivati nejavnih informacij in podatkov, s katerimi so se seznanili na seji, še posebej, če bi s tem lahko ogrozili interese postopkov pred komisijo ali interese predkazenskega, kazenskega in postopkov pred drugimi pristojnimi organi. Po 3. odstavku 32. člena poslovnika se lahko seja ali posamezna točka dnevnega reda zvočno snema. Tako je bilo tudi v konkretnem primeru, upoštevaje prej navedeno, pa tovrstni zvočni posnetki praviloma niso namenjeni javnosti. Seje senata komisije namreč potekajo v zaupnem duhu in (upoštevaje veljavne zakonske podlage) ob pričakovanju, da bo njihova vsebina ostala zaupna. Tako je tudi zaslišanje g. Zorana Jankovića, dne 14. 6. 1012, v zadevi št. 0603-10/2012, potekalo v zaupnem duhu oziroma celo v duhu tajnosti podatkov, saj so udeleženci (ne samo zaslišani funkcionar, ampak tudi člani senata komisije) pričakovali, da bodo njihova svobodno in odkrito izražena stališča, namenjena le rabi znotraj komisije. Namen, ki ga zasledujejo takšne zaprte seje organov, je običajno v tem, da se zagotovi odprta platforma, v kateri lahko udeleženci odkrito razpravljajo in izražajo svoja mnenja, ki so zagotovo manj okrnjena in prilagojena splošni javnosti, kot bi bila v primeru širše javne razprave. Prav tako se je treba zavedati, da udeleženci tovrstnih zaslišanj komisiji ne bi posredovali vseh odgovorov oz. navedli vseh dejstev v takšni obliki in na takšen način, če bi se zavedali, da bo njihovo zaslišanje v celoti prosto dostopno javnosti. Če bi v celoti dovolili dostop do tovrstnih posnetkov na podlagi ZDIJZ, bi tudi izničili namen določbe 27. člena poslovnika, saj bi s tem seje senata komisije dejansko postale odprte za javnost. Delo organa bi bilo na ta način nedvomno moteno in po kvaliteti slabše, saj osebe, ki bi se udeleževale postopkov pred senatom komisije, temu ne bi več odkrito in neobremenjeno, v duhu zaupnosti, posredovale podatkov. Razkrivanje vseh zvočnih posnetkov sej senata komisije bi tako povzročilo težke motnje v delu komisije, ker bi to povsem spremenilo način njenega dela ter hkrati bistveno spremenilo tudi vsebino in vlogo organa. Pooblaščenec je po presoji vseh okoliščin tako prišel do ugotovitve, da bi razkritje zahtevanega zvočnega posnetka nedvomno povzročilo motnje pri delovanju organa.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da sta v obravnavanem primeru kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, saj bi javnost zahtevanega dokumenta v tolikšni meri ogrozila kritično in učinkovito delo organa, da obstaja resna in konkretna nevarnost motnje v delovanju organa. Vendar pa je treba v konkretnem primeru pravico dostopa do informacije javnega značaja presojati še upoštevaje interes javnosti za razkritje zahtevanega dokumenta, kar je Pooblaščenec presojal v točki 5. obrazložitve te odločbe.
4. O izjemi varstva osebnih podatkov
Po poslušanju zahtevanega posnetka je Pooblaščenec ugotovil, da ta vsebuje številne osebne podatke. V nadaljevanju je bilo tako treba ugotoviti, ali ti podatki predstavljajo prosto dostopne informacije. 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ namreč kot izjemo določa osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Pooblaščenec je tako v nadaljevanju ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga za posredovanje osebnih podatkov prosilcu oz. javnosti (tudi posredovanje osebnih podatkov javnosti je namreč eden izmed načinov obdelave osebnih podatkov).
S poslušanjem predmetnega posnetka je Pooblaščenec ugotovil, da ta primarno vsebuje osebne podatke javnega funkcionarja, ki se nanašajo na nadzor nad njegovim premoženjskim stanjem. Zakonska določba, ki predstavlja pravno podlago za objavo podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev, je 46. člen ZIntPK, ki določa javnost podatkov o dohodkih in premoženju funkcionarjev, ki je bilo pridobljeno v obdobju opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije oziroma dejavnosti. Prav tako 18. člen ZIntPK določa, da komisija obvešča javnost o svojem delu z objavo svojih načelnih mnenj, stališč in odločitev ter sklicev sej in njihovih zapisnikov. V konkretnem primeru je organ zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank št. 06259-1/201371 z dne 7. 1. 2013 objavil na svoji spletni strani (https://www.kpk-rs.si/sl/nadzor-in-preiskave/odlocitve-in-mnenja-komisije/ugotovitve-nadzora-premozenjskega-stanja/01/2013/zakljucno-porocilo-nadzora-nad-premozenjskim-stanjem-predsednikov-parlamentarnih-strank-ki-so-hkrati-funkcionarji-in-zavezanci-na-tem-podrocju), kjer je predmetno poročilo še vedno javno dostopno, povzeli pa so ga tudi številni mediji. V delu, v katerem gre za osebne podatke javnih funkcionarjev v zvezi z nadzorom nad njihovim premoženjskim stanjem, tako ne gre za varovane osebne podatke. V tem delu torej tudi niso varovani osebni podatki, ki jih vsebuje zvočni posnetek razgovora z g. Zoranom Jankovićem. Poleg določb 18. in 46. čl. ZIntPK, pa je v konkretnem primeru kot pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov in njihovo posredovanje javnosti, treba upoštevati tudi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki pravi, da se ne glede na morebitne izjeme (tudi izjemo varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V delu zahtevanega posnetka, ki se nanaša na osebne podatke g. Zorana Jankovića v zvezi z nadzorom nad njegovim premoženjskim stanjem, izjema varstva osebnih podatkov po 3 tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ torej ni podana.
Poleg osebnih podatkov javnega funkcionarja, ki se nanašajo na nadzor nad njegovim premoženjskim stanjem, pa je Pooblaščenec ob poslušanju posnetka zasledil tudi določene osebne podatke, ki iz zaključnega poročila komisije niso razvidni, se nanašajo na druge fizične osebe (torej ne na javnega funkcionarja) oz. niso neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Gre za dele zahtevanega zvočnega posnetka, ki predstavljajo časovne intervale (v sekundah natančno) od 52:00 do 54:41 in od 01:18:35 do 01:20:48. Glede teh osebnih podatkov je Pooblaščenec ugotovil, da ni pravne podlage za njihovo posredovanje javnosti, zato gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
5. O testu interesa javnosti oz. zakaj je v konkretnem primeru dostop do zahtevanega posnetka, kljub obstoju zakonske izjeme iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, treba dovoliti?
Prosilec v pritožbi nasprotuje zavrnilnim razlogom organa, pri čemer zatrjuje, da organ ni upošteval druge slovenske zakonodaje, ki ureja dostop do informacij, do katerih je javnost oziroma so novinarji, upravičeni. Dejansko se organ v izpodbijani odločbi do uporabe testa interesa javnosti iz 2. odstavka 6. čl. ZDIJZ sploh ni opredelil, čeprav po mnenju Pooblaščenca obstajajo razlogi za presojo, ali je podan javni interes za razkritje zahtevanega dokumenta. Pooblaščenec je zato v pritožbenem postopku sam presojal, ali je javni interes glede razkritja zahtevanega posnetka močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do njega.
Test prevladujočega interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti primeri pa v obravnavanem primeru niso podani, op. Pooblaščenca). Izvajanje testa interesa javnosti je torej dovoljeno v primerih, ko gre za obstoj izjem po 3. tč. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. glede izjem, katerih obstoj je Pooblaščenec ugotovil pri dokumentu, ki ga zahteva prosilec (glej tč. 3 in 4 obrazložitve te odločbe).
Iz navedenega izhaja, da je bilo treba v konkretnem pritožbenem postopku presoditi, ali je interes javnosti za razkritje posnetka večji od interesa, ki se kaže v varovanju tega posnetka zaradi interesa notranjega delovanja organa oz. zaradi varstva osebnih podatkov. Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.
Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti.
V konkretnem primeru je imelo zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank št. 06259-1/201371, z dne 7. 1. 2013 pomembne in daljnosežne politične posledice za celotno Republiko Slovenijo. Objava predmetnega zaključnega poročila je privedla do zamenjave vlade, o tem so tekle (in še vedno potekajo) v javnosti številne razprave, med drugim tudi široka javna razprava o integriteti obravnavanih javnih funkcionarjev in njihovem odnosu do organa in njegovih ugotovitev. Zaključno poročilo kot tako predstavlja določene dejanske ugotovitve, iz zahtevanega zvočnega posnetka pa poleg tega izhaja tudi informacija o tem, kako je pred senatom komisije tekel postopek, ali so bile določene ugotovitve komisije obravnavanemu javnemu funkcionarju predstavljene, kakšen je bil njegov subjektivni odnos do teh ugotovitev in ne nazadnje, kakšen je bil njegov subjektivni odnos do komisije kot do neodvisnega državnega organa. V javnosti se je v zvezi s predmetnim poročilom razvila širša javna razprava glede vprašanja politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij in tudi glede konkretnega javnega funkcionarja, ki je župan največjega slovenskega mesta. Ne nazadnje se je imenovani javni funkcionar tudi sam večkrat javno izrekel tako glede same vsebine zaključnega poročila, kot tudi glede poteka postopka pred komisijo, v javnosti pa je bilo mogoče v zvezi s tem zaslediti tudi določene očitke, da obravnavanim zavezancem ni bila dana možnost sodelovanja v postopku oz. možnost predložitve vseh dokazov. Predmetno zaključno poročilo odpira pomembno vprašanje politične odgovornosti javnih funkcionarjev, odprta razprava o tem vprašanju pa prispeva k dvigu politične kulture v Sloveniji, k razvijanju politične odgovornosti, h krepitvi integritete javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev ter k spodbujanju odgovornega vodenja postopkov pred državnimi organi in transparentnega odločanja. Upoštevaje vse navedeno so, po mnenju Pooblaščenca, za celovito razumevanje zaključnega poročila o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank št. 06259-1/201371 z dne 7. 1. 2013, za odprto javno razpravo o integriteti javnih funkcionarjev v konkretnem primeru in na splošno ter za razpravo o transparentnosti vodenja postopkov in odločanja pred tako pomembnim državnim organom, kot je Komisija za preprečevanje korupcije, pomembne tudi informacije, ki jih vsebuje zahtevani posnetek.
Po drugi strani je Pooblaščenec v točki 3. obrazložitve te odločbe ugotovil, da je glede zahtevanega zvočnega posnetka podana izjema notranjega delovanja. Kot že pojasnjeno zgoraj, gre za interni dokument, ki je nastal na zaprti seji senata komisije, udeleženi pa so svoje navedbe, komentarje in ocene podajali v prepričanju, da bodo ostali zaupne narave.
V konkretnem primeru je torej treba tehtati med interesom splošne javnosti, (ki je v tem, da se ima pravico seznaniti s celovitimi informacijami glede zaključnega poročila o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank št. 06259-1/201371 z dne 7. 1. 2013) in interesom varstva notranjega delovanja organa, (ki je v tem, da se varuje nemoteno in učinkovito delo organa in da se varujejo interne informacije). Po mnenju Pooblaščenca tehtanje vseh okoliščin v danem primeru pripelje do zaključka, da je interes javnosti za razkritje zahtevanega posnetka močnejši od interesa, da se ta zavaruje zaradi varovanja interesa notranjega delovanja organa. Pri tem je Pooblaščenec kot odločilen argument upošteval dejstvo, da je zaključno poročilo odprlo pomembno vprašanje integritete javnih funkcionarjev in tudi vprašanje njihovega subjektivnega odnosa do ugotovitev neodvisnega nadzornega organa, v konkretnem primeru Komisije za preprečevanje korupcije. Brez zahtevanega posnetka celovito razumevanje, za javnost zelo pomembnega vprašanja, ni mogoče, zato je Pooblaščenec sklenil, da je dostop do posnetka treba dovoliti na podlagi 2. odst. 6. čl. ZDIJZ. Poudariti je treba, da je takšen rezultat testa vezan na časovno točko in na konkreten posnetek. Prosta dostopnost zahtevanega posnetka pa ne pomeni, da so oz. bi bili vsi morebitni tovrstni posnetki sej senatov komisije prosto dostopni.
Pooblaščenec je tudi ugotovil, da javni interes ni podan glede razkritja tonskega posnetka v delu, kjer je bila ugotovljena izjema varstva osebnih podatkov (glej tč. 4 obrazložitve te odločbe). V tem delu posnetka gre namreč za osebne podatke, ki iz zaključnega poročila komisije niso razvidni, se nanašajo na druge fizične osebe (torej ne na javnega funkcionarja) oz. sploh niso neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Te dele posnetka mora organ pred posredovanjem prosilcu, upoštevaje pravilo delnega dostopa oz 7. člena ZDIJZ, prekriti. Gre za dele zahtevanega zvočnega posnetka, ki predstavljajo časovne intervale (v sekundah natančno) od 52:00 do 54:41 in od 01:18:35 do 01:20:48.
Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je pritožbi prosilca treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, delno odpraviti. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevani posnetek na način, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V delu, v katerem je Pooblaščenec ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, glede katere javni interes za razkritje ni podan, pa se pritožba prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljena zavrne.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka