Amnesty International Slovenije - Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo
+ -Številka: 090-90/2013/8
Kategorije: Avtorsko delo, Dokument v izdelavi, Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je zahteval dokumentacijo v zvezi z izvajanjem akcijskega načrta oz. ureditve odprave krivic izbrisanim. Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil - dostop do predloga zakonodaje na podlagi 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do prilog k predlogu zakonodaje, ker te ne obstajajo, in posredovanje fotokopij izvirnega poročila oz. študije Fakultete za državne in evropske študije zaradi obstoja avtorskih pravic na zahtevanem dokumentu. Prosilcu je organ omogočil le vpogled v izvirno poročilo oz. študijo FDEŠ. Pooblaščenec je pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, naj prosilcu posreduje fotokopije izvirnega poročila oz. študije FDEŠ, saj je imetnik materialnih avtorskih pravic na zahtevanem dokumentu organ. V preostalem delu je Pooblaščenec pritožbo zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo.
ODLOČBA:
Številka: 090-90/2013/8
Datum: 31. 5. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Amnesty International Slovenije, Beethovnova 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 9. 4. 2013 zoper odločbo Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, Štefanova 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-5/2013/9 z dne 28. 3. 2013, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba št. 090-5/2013/9 z dne 28. 3. 2013 odpravi v 1. in 2. točki izreka, torej v delu, ki se nanaša fotokopijo oz. elektronsko kopijo izvornega poročila oz. študije Fakultete za državne in evropske študije, to je akcijskega načrta in modela uresničitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, izdane v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji, in se odloči:
- Organ mora prosilcu v roku 31 dni od prejema te odločbe poslati fotokopijo poročila oz. študije Fakultete za državne in evropske študije (akcijskega načrta in modela uresničitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, izdane v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji).
2. Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na 3. točko izreka izpodbijane odločbe, torej v delu, ki se nanaša na fotokopijo predloga zakonodaje (pravnih pravil), ki ga akcijski načrt omenja, vključno s sedanjimi in preteklimi osnutki, delovnimi gradivi ali izhodišči in na vse druge priloge, finančne izračune in ocene in druge osnutke, ki so povezani z vsebino izvajanja akcijskega načrta oz. ureditve odprave krivic izbrisanim, zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 11. 1. 2013 od organa zahteval posredovanje kopije študije pravnih možnosti razreševanja izbrisa in predloge pravnih pravil, Fakultete za državne in evropske študije, skupaj z vsemi morebitnimi prilogami. Dne 1. 2. 2013 je prosilec umaknil zahtevo v delu, ki se nanaša na Akcijski načrt št. Z214-129/2012/81 z dne 17. 1. 2013 (v nadaljevanju Akcijski načrt), hkrati pa je zahtevo dopolnil tako, da je zahteval fotokopije:
1. izvirnega poročila oz. študije Fakultete za državne in evropske študije;
2. predloga zakonodaje (pravnih pravil), ki ga akcijski načrt omenja, vključno s sedanjimi in preteklimi osnutki, delovnimi gradivi ali izhodišči;
3. vseh drugih prilog, finančnih izračunov in ocen ter drugih osnutkov, ki so povezani z vsebino izvajanja Akcijskega načrta oz. ureditve odprave krivic izbrisanim.
Organ je dne 11. 2. 2013 prosilcu odgovoril, da mu bo v skladu z določbami drugega odstavka 25. člena ZDIJZ omogočil le vpogled v dokument iz 1. točke zahteve, torej vpogled v študijo oz. izvorno poročilo, ki so ga na podlagi pogodbe med organom in Fakulteto za državne in evropske študije, pripravili zunanji strokovnjaki, saj je dokument zavarovan v skladu z določbami Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 21/95 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZASP). Glede ostalih zahtevanih dokumentov je organ pojasnil, da z njimi ne razpolaga.
Prosilec se je zoper dopis organa dne 22. 2. 2013 pritožil in navedel, da se ne strinja zgolj z vpogledom v zahtevani dokument (izvirno študijo profesorjev Fakultete za državen in evropske študije), saj so materialne avtorske pravice na njem zagotovo prenesene na organ, moralne pravice pa vsebinsko dostopa ne morejo omejevati. Glede dostopa do ostalih dokumentov je prosilec navedel, da mu organ sploh ni odgovoril.
Organ je celotno zadevo, z dopisom št. 090-5/2013/7 dne 28. 2. 2013, odstopil v reševanje Informacijskemu pooblaščencu.
Ker organ o zavrnitvi zahteve prosilca ni odločil z odločbo, ga je Pooblaščenec, s pozivom št. 0900-61/2013/2 dne 21. 3. 2013, pozval, da sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno ali pa v tem roku odloči v skladu z določbami drugega odstavka 22. člena ZDIJZ.
Organ je dne 28. 3. 2013 izdal odločbo št. 090-5/2013/9, s katero je zaradi moralnih avtorskih pravic tretjih oseb zavrnil posredovanje fotokopij dokumentov iz 1. točke zahteve prosilca (izvornega poročila oz. študije Fakultete za državne in evropske študije (akcijskega načrta in modela uresničitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, izdane v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji) in navedel, da prosilcu omogoča vpogled v navedeni dokument. Prav tako je z navedeno odločbo organ zavrnil zahtevo prosilca iz 2. in 3. točke, torej v delu, ki se nanaša na posredovanje fotokopije oz. elektronske kopije predloga zakonodaje (pravnih pravil), ki ga Akcijski načrt omenja, vključno s sedanjimi in preteklimi osnutki, delovnimi gradivi ali izhodišči ter vse druge priloge, finančne izračune in ocene in druge osnutke, ki so povezani z vsebino izvajanja Akcijskega načrta oz. ureditve odprave krivic izbrisanim. Pri tem je organ navedel, da teh dokumentov nima, saj jih ni izdelal ne sam ne v sodelovanju z drugimi organi, ali pridobil od drugih organov. Hkrati pa je organ v odločbi navedel, da je po 11. 2. 2013, ko je organ izdal dopis o zavrnitvi zahteve prosilca, delovna podskupina Medresorske delovne skupine za reševanje problematike izbrisanih, ki jo je ustanovila Vlada RS, začela s pripravo delovnega gradiva osnutka predpisa, ki bo urejal povračilo škode izbrisanim. V času izdaje odločbe je torej, glede na navedbe organa, dejansko nastal dokument iz 2. točke zahteve prosilca - delovno gradivo osnutka predpisa, ki bo urejal povračilo škode izbrisanim. Delovno gradivo je bilo v času izdaje odločbe po navedbah organa v začetni fazi izdelave in je bilo še predmet posvetovanja, zaradi česar je organ dostop do tega gradiva na podlagi 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil.
Prosilec se je zoper navedeno odločbo organa pritožil dne 9. 4. 2013, navedel, da vztraja pri zahtevi, in se v izogib ponavljanju argumentov skliceval na svojo pritožbo z dne 22. 2. 2013.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 12. 4. 2013, z dopisom št. 090-5/2013/12, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pri tem je organ Pooblaščencu posredoval tudi kopijo Pogodbe o pripravi akcijskega načrta in modela za izvršitev sodbe ESČP Kurić in ostali v. Sloveniji št. C1711-12-460228, sklenjene med organom in Fakulteto za državne in evropske študije.
Pooblaščenec je dne 23. 4. 2013 organ pozval, da posreduje vso dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec, pa mu dostop do nje, na podlagi odločbe organa št. 090-5/2013/9 z dne 28. 3. 2013, ni bil omogočen.
Organ je dne 14. 5. 2013 Pooblaščencu posredoval dokumente iz 1. in 2. točke zahteve prosilca, torej fotokopijo izvirnega poročila oz. študije Fakultete za državne in evropske študije (akcijskega načrta in modela uresničitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, izdane v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji) in kopijo osnutka predloga zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, z dne 22. 3. 2013. Organ je ponovno navedel, da z ostalo dokumentacijo, ki jo zahteva prosilec, ne razpolaga.
Pooblaščenec je dne 21. 5. 2013 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi katerega je bil sestavljen zapisnik št. 090-90/2013/5. Navedeni zapisnik je Pooblaščenec dne 22. 5. 2013 posredoval prosilcu v izjasnitev.
Prosilec je dne 29. 5. 2013 odgovoril in navedel, da v celoti vztraja pri svoji pritožbi in želi, da Pooblaščenec odloči o vseh vidikih glede zahtevanih dokumentov.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Organ kot organ državne uprave že po izrecni določbi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ nedvomno sodi med organe, ki so zavezanci po ZDIJZ. Prav tako zahtevane informacije nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa.
Dne 8. 5. 2013 je organ Pooblaščencu posredoval dokumente iz 1. in 2. točke zahteve prosilca, torej izvorno poročilo oz. študijo Fakultete za državne in evropske študije (akcijski načrt in model uresničitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, izdane v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji) in osnutek predloga zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, z dne 22. 3. 2013. Organ tako z navedenima dokumentoma nedvomno razpolaga, zato glede teh dokumentov Pooblaščenec ugotavlja, da so izpolnjene vse tri predpostavke za obstoj informacij javnega značaja.
Glede dokumentov iz 3. točke zahteve prosilca, torej ostalih delovnih gradiv ali izhodišč ter vseh drugih prilog, finančnih izračunov in ocen ter drugih osnutkov, ki so povezani z vsebino izvajanja Akcijskega načrta oz. ureditve odprave krivic izbrisanim, pa je organ v izpodbijani odločbi navedel, da z njimi ne razpolaga, saj jih ni izdelal ne sam ne v sodelovanju z drugimi organi, ali pridobil od drugih organov. Na ogledu in camera, dne 21. 5. 2012, je organ še enkrat navedel, da dokumenti o izračunih ali finančnih okvirih reševanja problematike izbrisanih niso bili nikoli pripravljeni, saj to ni sodilo v delo Medresorske delovne skupine za reševanje problematike izbrisanih. Člani delovne podskupine so se o vseh temah dogovarjali na samih sestankih, nato pa dogovor napisali v obliki členov predloga. Na sestankih so bili prisotni predstavniki stroke, ki vedo, kako so postopki glede urejanja statusa izbrisanih potekali v preteklosti, predstavnik Ministrstva za finance, zaradi usklajenosti predloga predpisa z Zakonom o izvrševanju proračuna, predstavniki pravosodja glede odškodninskega prava in predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot strokovnjaki glede socialnih pravic izbrisanih. Ker so vsi ti strokovnjaki lahko kar neposredno na sestankih podajali svoja mnenja, ni bilo potrebe po pripravi posebnih dokumentov o vseh teh tematikah, torej tudi o finančnih okvirih ali izračunih. Organ je glede pritožbenih navedb prosilca, da so zagotovo pripravljeni konkretni finančni izračuni in ocene primerne odškodnine za izbrisane, saj je takratni pristojni minister v javnosti navajal konkretne zneske, ki so se mu zdeli primerni kot odškodnina, pojasnil, da je minister verjetno višino zneska ocenil glede na zneske, določene pri problematiki žrtvah vojnega nasilja. Glede na navedeno, je organ vztrajal pri svojih navedbah v izpodbijani odločbi, da druga dokumentacija, ki jo zahteva prosilec, ne obstaja. Pooblaščenec ob upoštevanju navedb in pojasnil organa v izpodbijani odločbi in na ogledu in camera nima razloga, da organu ne bi verjel, da z navedenimi dokumenti ne razpolaga, zato je ugotovil, da glede teh dokumentov niso izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacije javnega značaja.
Ob upoštevanju navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da so glede dokumentov iz 1. in 2. točke zahteve prosilca, torej glede izvornega poročila oz. študije Fakultete za državne in evropske študije (akcijskega načrta in modela uresničitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, izdane v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji) in osnutka predloga zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, z dne 22. 3. 2013, izpolnjeni vsi kriteriji za obstoj informacij javnega značaja. Pooblaščenec je zato glede teh dokumentov v nadaljevanju ugotavljal obstoj morebitnih izjem od prostega dostopa.
Hkrati pa je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti iz 3. točke zahteve prosilca, torej druge priloge, finančni izračuni in ocene ter drugi osnutki, ki so povezani z vsebino izvajanja Akcijskega načrta oz. ureditve odprave krivic izbrisanim, ne obstajajo. Pritožbo prosilca je zato v delu, ki se nanaša na navedene dokumente, štel za neutemeljeno in jo kot tako v tem delu zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
2. Izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
V izpodbijani odločbi organ ni navajal obstoja izjem od prostega dostopa do dokumenta iz 1. točke zahteve prosilca, torej izvornega poročila oz. študije Fakultete za državne in evropske študije (akcijskega načrta in modela uresničitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, izdane v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji). Prav tako tudi Pooblaščenec ni ugotovil, da bi glede navedenega dokumenta bili izpolnjeni pogoji za kakšno od zakonskih izjem, zaradi katerih je dostop do dokumenta mogoče zavrniti.
Nasprotno pa se je organ v izpodbijani odločbi glede dokumenta iz 2. točke zahteve prosilca, torej glede osnutka predloga zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, z dne 22. 3. 2013, skliceval na izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju ugotavljal utemeljenost teh navedb organa.
9. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
Takšna opredelitev ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:
1. dokument mora biti še v postopku izdelave,
2. dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
3. specifični škodni test
Vprašanje, kdaj se šteje, da je dokument še v postopku izdelave, podrobneje ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/05; v nadaljevanju Uredba), ki v prvem odstavku 7. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevani dokument (osnutek predloga zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, z dne 22. 3. 2013) ugotovil, da ta ne vsebuje nobenega podpisa in ga zagotovo ni podpisala oz. kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Sam dokument ne vsebuje datuma, besedilo dokumenta je označeno z različnimi barvami, v nekaterih členih so puščena prazna polja za vnos vsebin, členi osnutka predpisa pa še niso oštevilčeni. Pooblaščenec ob upoštevanju navedenega ugotavlja, da je zahtevani dokument nedvomno v postopku izdelave in je torej izpolnjen prvi kriterij za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da je zahtevani dokument v času izdaje prvostopenjske odločbe zagotovo bil še predmet posvetovanja v organu. Kot je pojasnil organ na ogledu in camera dne 21. 5. 2013, je do dne 28. 3. 2013, ko je organ izdal izpodbijano odločbo, bil pripravljen osnutek predloga zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva z dne 22. 3. 2013, ki ga je organ tudi posredoval Pooblaščencu. Od takrat je do vključno 17. 5. 2013 nastalo še 9 dokumentov – delovnih verzij nadgradenj dokumenta z dne 22. 3. 2013. Organ v času ogleda in camera in torej tudi v času izdaje prvostopenjske odločbe, osnutka predpisa še ni niti predstavil Medresorski delovni skupini za reševanje problematike izbrisanih. Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da je bil dokument v času odločanja izdaje izpodbijane odločbe še nedvomno predmet posvetovanja pri organu, zaradi česar šteje za izpolnjen tudi drugi kriterij za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V nadaljevanju je Pooblaščenec tako presojal še izpolnjevanje tretjega kriterija za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, to je, ali bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Pri ugotavljanju izpolnjenosti tega kriterija je Pooblaščenec upošteval stališče Upravnega sodišča RS v sodbi pod opr. št. I U 392/2009-11 z dne 10. 6. 2010, da se za obstoj navedene izjeme ne zahteva obstoj oz. izkaz nastanka škode, ampak je z vidika tega določila bistveno, ali bi razkritje povzročilo napačno razumevanje zahtevanega dokumenta. Pooblaščenec ugotavlja, da držijo navedbe organa, da besedilo zahtevanega dokumenta predstavlja le osnutke členov brez obrazložitev, iz samega besedila zahtevanega dokumenta pa ni mogoče razbrati namena določene ureditve. Posledično je Pooblaščenec štel za utemeljene navedbe organa, da bi z objavo zahtevanega dokumenta lahko prišlo do špekulacij o namenu predpisa in do napačnih interpretacij členov. Prav tako so utemeljene tudi navedbe organa, da bi zaradi navedenega razkritje dokumenta lahko povzročilo pritiske s strani javnosti, ki bi lahko vplivali na osnutek zakona v to smer, da bi škodovali skupini izbrisanih, tako kot se je to dogajalo v preteklosti. Pri tem je Pooblaščenec upošteval tudi pojasnila organa, da bo osnutek zakona še pred objavo predstavil skupini izbrisanih, da lahko kot glavni deležniki te zakonodaje podajo svoje pripombe in s tem pomagajo pri pripravi boljšega predpisa. Šele po tem usklajevanju naj se odpre širša javna razprava in se z osnutkom seznani javnost. Prosilec bo takrat, tako kot preostali predstavniki javnosti, imel možnost komentiranja in dajanja pripomb na osnutek predloga predpisa. Ob upoštevanju vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretnem primeru izpolnjen tudi tretji kriterij za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Na tem mestu se Pooblaščenec opredeljuje še do navedb prosilca, da je organ dne 23. 5. 2013 objavil osnutek besedila predloga zahtevane zakonodaje in da je navedeni osnutek najverjetneje obstajal že v času ogleda in camera, ki ga je dne 21. 5. 2013 pri organu opravil Pooblaščenec. Pooblaščenec pojasnjuje, da dokument, ki ga je objavil organ, ni predmet odločanja v pritožbenem postopku. Gre namreč za vsebinsko drugačen dokument. Predmet odločanja v konkretnem pritožbenem postopku je namreč dokument, s katerim je organ razpolagal v času izdaje izpodbijane odločbe, torej osnutek predloga zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, z dne 22. 3. 2013. Dokumenti, ki so nastali kasneje (torej tudi osnutek predpisa, ki je bil javno objavljen dne 23. 5. 2013), pa niso in ne morejo biti predmet konkretnega pritožbenega postopka.
Glede na vse navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je glede dokumenta iz 2. točke zahteve prosilca, torej glede osnutka predloga zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, z dne 22. 3. 2013 podana izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je dostop do tega dokumenta zavrnil. Hkrati Pooblaščenec ugotavlja, da glede dokumenta iz 1. točke zahteve prosilca, torej glede izvornega poročila oz. študije Fakultete za državne in evropske študije (akcijskega načrta in modela uresničitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, izdane v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji) ni podana nobena od izjem od dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3. Način seznanitve z dokumentacijo, kadar zahtevani dokument predstavlja avtorsko delo
Organ je v izpodbijani odločbi zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju fotokopij poročila oz. študije Fakultete za državne in evropske študije (akcijskega načrta in modela uresničitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, izdane v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji), ker ta predstavlja avtorsko delo. Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Glede na navedeno, se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled). Ker pa prosilec izrecno zahteva in se pritožuje zaradi neposredovanja fotokopije zahtevanega dokumenta, je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal, ali je zahtevani dokument zavarovan z zakonom, ki ureja avtorsko pravico in posledično, ali je iz tega razloga mogoče omejiti način seznanitve z zahtevano informacijo.
V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. V kolikor torej posamezno delo izpolnjuje navedene predpostavke se šteje, da gre za avtorsko delo. Enako velja tudi za študije, čeprav jih ZASP izrecno navaja med pisanimi deli v 2. točki drugega odstavka 5. člena. Kljub temu morajo tudi študije izpolnjevati vse predpostavke, da se štejejo za avtorsko delo. Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokument izpolnjuje vseh pet temeljnih predpostavk za obstoj avtorskega dela. Gre za delo, ki je izraženo in predstavlja intelektualno stvaritev avtorja, spada pa v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumenta Pooblaščenec ocenjuje tudi, da ima zadostno mero individualnosti, da se šteje za avtorsko delo. Pooblaščenec torej ugotavlja, da ni dvoma, da poročilo oz. študija Fakultete za državne in evropske študije (akcijskega načrta in modela uresničitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, izdane v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji) predstavlja avtorsko delo.
Vendar pa je Pooblaščenec ugotovil tudi, da so bile materialne avtorske pravice na zahtevanem dokumentu izključno prenesene na organ. Pogodba o pripravi akcijskega načrta in modela za izvršitev sodbe ESČP Kurić in ostali v. Sloveniji št. C1711-12-460228, sklenjena med organom kot naročnikom in Fakulteto za državne in evropske študije kot izvajalcem, namreč v 5. členu določa, da avtorji naročniku prepustijo vse svoje materialne pravice s pravico uporabe brez omejitev. S prenosom materialnih avtorskih pravic se na naročnika poleg pravic uporabe dela v telesni in netelesni obliki prenese tudi pravica uporabe avtorskega dela v spremenjeni obliki (pravica predelave vključuje zlasti pravico priprave oz. preoblikovanja avtorskega dela v obliko zakonskega gradiva ter objave v Uradnem listu RS). Prenos materialnih avtorskih pravic na naročnika je izključen in časovno neomejen. Glede na navedeno, je torej izključni imetnik materialnih avtorskih pravic na zahtevanem dokumentu organ. Navedeno pomeni, da ima na zahtevanem dokumentu materialne avtorske pravice le organ (in ne več avtor) in le organ lahko uporablja delo, avtor tega ne more več storiti. Posledično ima tudi le organ pravico do reprodukcije in distribucije avtorskega dela, saj sta bili ti dve pravici (kot materialni avtorski pravici) izključno preneseni nanj. Organ je torej tisti, ki lahko sam odloča, kdaj, komu in pod kakšnimi pogoji bo reproduciral zahtevani dokument in nadalje distribuiral njegove kopije.
Organ v izpodbijani odločbi navaja, da posredovanje fotokopije zahtevanega dokumenta prosilcu ni dopustno, saj si je avtor oz. izvajalec (Fakulteta za državne in evropske študije) pridržala moralne avtorske pravice. Ena izmed moralnih pravic je tudi pravica prve objave, v skladu s katero ima avtor, glede na določbe 17. člena ZASP, izključno pravico odločiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno.
Pooblaščenec ugotavlja, da so navedbe organa v tem delu neutemeljene. V prvi vrsti Pooblaščenec opozarja, da že seznanitev zaposlenih pri organu z zahtevanim dokumentom predstavlja objavo avtorskega dela. Glede na določbe prvega odstavka 3. člena ZASP pomeni objava, da je avtorsko delo z dovoljenjem upravičenca postalo dostopno javnosti. Kot izhaja iz 2. člena ZASP pomeni javnost večje število oseb, ki so izven običajnega kroga družine ali kroga osebnih znancev. Večje število oseb pomeni lahko že pet do osem oseb , pri čemer nedvomno zaposleni pri organu predstavljajo osebe izven običajnega kroga družine ali kroga osebnih znancev avtorja. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je bila javnost v konkretnem primeru že seznanjena z zahtevanim dokumentom in je torej do prve objave že prišlo. Ko pa pride enkrat do realizacije pravice do prve objave dela, je ta tudi dokončno izčrpana, pravne posledice prve objave pa so ireverzibilne.
Prav tako Pooblaščenec ugotavlja, da je avtor v prvo objavo celo privolil, saj je na organ izključno prenesel materialne pravice na delu in mu zahtevani dokument izročil v neomejen način uporabe. Prenos in izvrševanje materialnih avtorskih pravic je oblika konkludentnega uveljavljanja pravice prve objave. V primeru torej, ko je avtor prenesel materialne pravice (tudi pravico do reproduciranja dela in distribucije primerkov) na naročnika, se šteje, da je konkludentno tudi dovolil prvo objavo svojega dela. Avtorjeva odločitev za prvo objavo je torej po naravi stvari že vsebovana v odločitvi o materialnih avtorskih pravicah. Podobno konkludentno dejanje je avtorjeva izročitev dela – z izročitvijo dela namreč avtor hkrati že privoli v njegovo prvo objavo, v nasprotnem primeru bi namreč učinek izročitve lahko preprečil s svojim izrecnim pridržkom, da ne dovoljuje objavljanja. Pravica prve objave avtorskega dela po naročilu bi namreč lahko delovala samostojno (torej ne v povezavi s prenosom materialnih pravic) le, dokler dela še ne bi bilo in se je avtor šele zavezal, da ga bo ustvaril in izročil. Kljub pogodbeni zavezi se namreč avtor lahko suvereno in absolutno odloči, ali bo delo izročil naročniku in kdaj. Z izročitvijo zahtevanega dokumenta, kot naročenega avtorskega dela, organu, pa je avtor oz. izvajalec jasno izrazil, da dovoli prvo objavo, s čimer je izčrpal možnost uveljavljanja te pravice.
Nadalje Pooblaščenec še dodaja, da moralne avtorske pravice (in s tem tudi pravica do prve objave), glede na določbe prvega odstavka 70. člena ZASP, niso prenosljive. Tudi če bi torej v konkretnem primeru avtor želel prenesti pravico do prve objave na organ, tega ne bi mogel storiti, saj mu ZASP to izrecno onemogoča. Njegova izročitev naročenega avtorskega dela pa je, kot že obrazloženo zgoraj, konkludentno pokazala, da avtor prvo objavo dovoljuje.
Ob upoštevanju vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da poročilo oz. študija Fakultete za državne in evropske študije (akcijskega načrta in modela uresničitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, izdane v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji) predstavlja avtorsko delo. Ker pa so materialne avtorske pravice na zahtevanem dokumentu izključno prenesene na organ in ima ta pravico do reproduciranja in distribucije reprodukcije zahtevanega dokumenta, Pooblaščenec ugotavlja, da so navedbe organa o nedopustnosti fotokopiranja in posredovanja fotokopije zahtevanega dokumenta prosilcu, v celoti neutemeljene.
4. Sklepno
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je glede delovnega gradiva osnutka predpisa, ki bo urejal povračilo škode izbrisanim, z dne 22. 3. 2013, podana izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je pritožbene navedbe prosilca v tem delu štel kot neutemeljene. Pritožbo prosilca je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, v tem delu zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo organa, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Prav tako je Pooblaščenec kot neutemeljene štel pritožbene navedbe prosilca glede vseh drugih prilog, finančnih izračunov in ocen ter drugih osnutkov, ki so povezani z vsebino izvajanja Akcijskega načrta oz. ureditve odprave krivic izbrisanim. V pritožbenem postopku je namreč ugotovil, da zahtevana informacija ne obstaja, zaradi česar je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, tudi v tem delu zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Glede poročila oz. študije Fakultete za državne in evropske študije (akcijskega načrta in modela uresničitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, izdane v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji) je Pooblaščenec ugotovil, da so pritožbene navedbe prosilca utemeljene. Pooblaščenec je tako, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo organa v tem delu (v 1. in 2. točki izreka) odpravil in organu naložil, da prosilcu posreduje navedeni dokument, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka