Prosilec - Davčna uprava RS
+ -Številka: 090-89/2013/5
Kategorije: Davčna tajnost, Test interesa javnosti
POVZETEK:
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilca, ki je od organa zahteval kopijo zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru v Občini Žužemberk. Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevani zapisnik predstavlja davčno tajnost in s tem izjemo od prostega dostopa. Poleg tega izvedba testa javnega interesa v konkretnem primeru zakonsko možna, saj davčni postopek, v okviru katerega je bil sestavljen zahtevani zapisnik, še ni pravnomočno končan. Zahtevanega zapisnika, tudi ni dopustno razkriti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ta ne velja za podatke, ki so izjema iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (davčna tajnost).
ODLOČBA:
Številka: 090-89/2013/5
Datum: 11. 6. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, …, …, … ter … (v nadaljevanju prosilci) z dne 18. 4. 2013 zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Generalnega davčnega urada, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana, (v nadaljevanju organ) št. 090-9/2013-3, z dne 4. 4. 2013 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilcev z dne 18. 4. 2013 zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Generalnega davčnega urada, št. 090-9/2013-3, z dne 4. 4. 2013, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 5. 3. 2013 prejel zahtevo prosilcev, ki so želeli, da jim posreduje kopijo zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru v zvezi z ugotovitvami inšpektorja o uporabi službenih vozil in izplačevanjem potnih stroškov v Občini Žužemberk.
Organ je o zahtevi prosilcev odločil z odločbo št. 090-9/2013-3, z dne 4. 4. 2013. V obrazložitvi je citiral 5. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in navedel, da Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDavP-2) določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. V konkretnem primeru so zahtevani podatki označeni kot davčna tajnost, zato je organ zahtevo prosilcev zavrnil.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je organ dne 18. 4. 2013 prejel pritožbo, v kateri so prosilci citirali tretji odstavek 6. člena ZDIJZ in navedli, da nepoklicni župan Občine Žužemberk za privatne namene uporablja službeno vozilo občine že od leta 2000 dalje, ter povzeli nepravilnosti v zvezi s tem, ki naj bi izhajale iz zapisnika organa št. DT-0610-350/2007-2-1204-12, z dne 10. 12. 2007 in nekaterih dopisov Občine Žužemberk. Po mnenju prosilcev naj bi se službeno vozilo občine uporabljalo za privatne namene nezakonito, s čimer je bila občini povzročena škoda in oškodovan občinski proračun. Uporaba službenega vozila občine s strani nepoklicnega župana, zaposlenega v privatnem podjetju, je po mnenju prosilcev v nasprotju s priporočili Računskega sodišča RS, da lahko službeno vozilo občine dobijo v privatno uporabo samo poklicni funkcionarji, kar lahko občina uredi s pravilnikom. Prosilci se sklicujejo na revizijsko poročilo Računskega sodišča RS št. 1215-1/2008-17, z dne 24. 12. 2008. Prosilci so navedli, da v skladu z 29. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZLS) in 17. členom Statuta Občine Žužemberk nadzorujejo delo župana, podžupana in občinske uprave in v sklopu izvajanja teh nalog zahtevajo od organa zahtevani zapisnik. Na ta način želijo preveriti, ali se službeno vozilo občine uporablja v skladu z veljavno zakonodajo in ali se potni stroški v tej občini izplačujejo v skladu z veljavno zakonodajo. Ker je bilo službeno vozilo občine kupljeno iz javnih sredstev in ga uporablja župan kot občinski funkcionar, in ker se potni stroški izplačujejo iz občinskega proračuna, gre po mnenju prosilcev za podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Ker je razkritje teh podatkov v javnem interesu, so izpolnjeni vsi pogoji iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilci predlagajo, da Pooblaščenec uporabi test javnega interesa in odloči, ali je v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkrivanjem ali z zapiranjem zahtevanega dokumenta.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-9/2013-6, z dne 19. 4. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Ob tem je organ še opozoril, da imajo občinski svetniki, kar prosilci so, možnost seznanitve z vsemi finančnimi zadevami občine (vključno z zahtevanim zapisnikom) iz naslova opravljanja mandata občinskega svetnika, in sicer bodisi samostojno bodisi preko nadzornega sveta občine. Podatke, ki jih organ ne sme razkriti, bi občinski svetniki lahko uspešno dobili od samega davčnega zavezanca. Organ je pojasnil, da je bil postopek davčnega inšpekcijskega nadzora nad Občino Žužemberk začet s sklepom št. DT-0610-4479/2012-1-12-210-05, z dne 14. 10. 2012, dne 18. 12. 2012 je bil o inšpekcijskem nadzoru sestavljen zapisnik št. DT-0610-4479/2012-3-12-210-05. Nato je bila izdana odločba št. DT-0610-4479/2012-6-12-210-05, z dne 16. 1. 2013, ki še ni pravnomočna, ker je zavezanec vložil pritožbo, ki je bila dne 26. 2. 2013 odstopljena v reševanje na Ministrstvo za finance. Organ še ni prejel odločitve o pritožbi, zato predmetna davčna zadeva še ni pravnomočna.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilci izpodbijajo. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V konkretnem primeru je moral Pooblaščenec presojati, ali zapisnik o davčnem in inšpekcijskem nadzoru »Davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve za obdobje od 1. 1. 2008 do 30. 11. 2012 pri zavezancu za davek Občina Žužemberk« (št. DT-0610-4479/2012-3-12-210-05, z dne 18. 12. 2012), ki je predmet obravnavane zahteve, vsebuje podatke, ki predstavljajo izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena točka določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. ZDavP-2 v 8. členu določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V prvem odstavku 15. člena (z naslovom davčna tajnost) je določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. člen ZDavP-2 (z naslovom dolžnost varovanja davčne tajnosti) določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz zgoraj omenjenega 8. člena ZDavP-2, po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Teorija šteje obravnavo podatkov v davčnem postopku v režimu davčne tajnosti celo za načelo (Zakon o davčnem postopku s komentarjem, dr. Tone Jerovšek in soavtorji, Ljubljana 2008). Po ZDavP-2 sklop pravil od 15. člena naprej tako operacionalizira načelo tajnosti (glej 8. člen ZDavP-2 – načelo tajnosti podatkov). Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa. V konkretnem primeru gre za podatke o zavezancu za davek, ki jih je organ zbral v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora. To pomeni, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki jih prvi odstavek 15. člena ZDavP-2 z generalno klavzulo označuje kot »podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ«. Z omenjeno določbo je zakonodajalec začrtal zelo široko pojmovanje davčne tajnosti. Po tej določbi so pogoji za obstoj davčne tajnosti, da:
1. s podatki razpolaga davčni organ (organ, pristojen za odmero in izterjavo davkov, ki je v konkretnem primeru Davčna uprava Republike Slovenije),
2. gre za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca (v konkretnem primeru na Občino Žužemberk, ki je zavezanka za davek),
3. gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo (v konkretnem primeru v zvezi z davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve).
Vsi trije pogoji so torej v konkretnem primeru izpolnjeni. Vendar to še ni dovolj za utemeljitev obravnavane izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. ZDavP-2 v prvem odstavku 17. člena določa, da mora biti vsak podatek oziroma vsak dokument ali zbirka podatkov, ki vsebuje podatke, ki so davčna tajnost, vidno označen kot tak, razen, če minister, pristojen za finance, s predpisom iz petega odstavka tega člena določi drugače. V konkretnem primeru je zahtevani zapisnik vidno v glavi in nogi vsake strani označen z oznako »davčna tajnost«. Pooblaščenec je na podlagi vsega navedenega zaključil, da je v konkretnem primeru nedvomno podana izjema po 5. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
ZDIJZ pri obravnavani izjemi ne zahteva izvedbe škodnega testa, temveč se lahko organ sklicuje na izjemo iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ vedno, ko gre za podatke, ki izpolnjujejo v prejšnjem odstavku navedene pogoje, ki izhajajo iz določb ZDavP-1. Varstvo davčne tajnosti je torej po ZDIJZ absolutna izjema. Do takšnega zaključka vodi tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki sicer določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (v katerem so navedene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, pri čemer pa to ne velja za primere iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi navedenega podatkov iz zahtevanega zapisnika, ki v celoti predstavlja davčno tajnost, ni dopustno razkriti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, četudi bi jih lahko opredelili kot podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije, na kar so sicer opozorili prosilci v pritožbi. Ta del pritožbenih navedb prosilcev za ta pritožbeni postopek torej ni pravno relevanten, zato se Pooblaščenec do njih ni posebej opredeljeval.
Prav tako za ta pritožbeni postopek ni pravno relevantno sklicevanje prosilcev na pristojnosti, ki jih imajo kot občinski svetniki na podlagi ZLS in Statuta Občine Žužemberk. Dejstvo, da je prosilec občinski svetnik, stranki v postopku po ZDIJZ nikakor ne daje pravice, da bi prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja. Prosilci v konkretnem primeru zato niso postavljeni v privilegiran položaj, ki bi jim dajal več pravic, kot jih ima po ZDIJZ katerikoli prosilec. Po prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so namreč informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja), kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Kot izhaja iz pojasnila organa v odstopu pritožbe, pa dejstvo, da prosilcem na podlagi določb ZDIJZ ni omogočen dostop do zahtevanega zapisnika, ne pomeni, da do tega dokumenta ne morejo priti na podlagi kakšnega drugega predpisa. Vendar ta presoja presega pristojnosti Pooblaščenca, zato se do tega vprašanja ni opredeljeval.
Prosilci so v pritožbi predlagali, da Pooblaščenec presodi, ali je javnemu interesu bolj zadoščeno z razkrivanjem ali z zapiranjem zahtevanega zapisnika, zato je Pooblaščenec preveril, ali je v konkretnem primeru možna izvedba testa interesa javnosti. Določba drugega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so navedene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen kadar gre za podatke iz 5. točke prvega odstavka, razen če je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku. Iz zapisane določbe izhaja, da se test interesa javnosti, v primerih, ko je ugotovljena izjema davčne tajnosti, lahko izvaja le, kadar je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku. Iz pojasnil organa v odstopu pritožbe in priloženega dokazila (pritožba Občine Žužemberk zoper odločbo organa št. DT-0610-4479/2012-6-12-210-05, z dne 16. 1. 2013) izhaja, da davčni postopek, v okviru katerega je bil sestavljen tudi zahtevani zapisnik, še ni pravnomočno končan, saj je Občina Žužemberk zoper odločbo, izdano v tem davčnem postopku, vložila pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno. Na podlagi tega dejstva je Pooblaščenec ugotovil, da izvedba testa javnega interesa, v zvezi z razkritjem zahtevanega zapisnika, v tem trenutku ni zakonsko možna. Če pa se bodo v prihodnosti okoliščine spremenile in bo konkretni davčni postopek pravnomočno končan, lahko prosilci zapisnik znova zahtevajo in pri tem organu predlagajo izvedbo testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Iz vsega navedenega izhaja, da zahtevani zapisnik ni dokument, ki bi bil glede na določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ ustrezna podlaga za izvedbo testa interesa javnosti, zato Pooblaščenec testa interesa javnosti ni izvajal in je zaključil, da ne gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, saj je podana izjema od prostega dostopa iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilcev kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa prve stopnje.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo organa št. št. 090-9/2013-3, z dne 4. 4. 2013. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo organa št. 090-9/2013-3, z dne 4. 4. 2013.
Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka