Prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije
+ -Številka: 090-80/2013/8
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Osebni podatek
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je prosilec zahteval vpogled in fotokopiranje celotne dokumentacije spisa na podlagi katere je bilo sprejeto Zaključno poročilo nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank. Organ je zahtevo delno zavrnil in se pri tem skliceval na varstvo osebnih podatkov, varstvo kazenskega postopka in na notranje delovanje organa. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec odločil, da je organ delni dostop izvedel v skladu z ZDIJZ, prav tako je utemeljeno zavrnil dostop do določenih delov zahtevane dokumentacije.
ODLOČBA:
Številka: 090-80/2013/8
Datum: 17. 6. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. in 3. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 27. 3. 2013, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 12. 3. 2013, št. 0900-12/2013/9 (01013), Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 27. 3. 2013, zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije z dne 12. 3. 2013, št. 0900-12/2013/9 (01013), se kot neutemeljena zavrne.
2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 16. 1. 2013 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je vpogled in fotokopiranje celotne dokumentacije spisa, ki se je pred naslovnim organom vodil pod številko 06259-1/2013/1, in sicer v delu, ki se nanaša na in na podlagi katere je bilo sprejeto Zaključno poročilo nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 12. 3. 2013, št. 0900-12/2013/9 (01013), s katero je zahtevo delno zavrnil. Omogočil je dostop do naslednjih dokumentov oziroma delov dokumentov v zadevah:
- V celoti se omogoči dostop do dokumentov s številkami zadev 0603-1/2012/1 (01003), do 11-ih dokumentov z zaporedno številko zadeve 0603-1/2012,4 (naslovljenih na 11 različnih organov), št. 603-10/2012,49 in št. 0603-10/2012,50;
- Omogoči se dostop do 26-ih dokumentov z zaporedno številko zadeve 0603-1/2012,2, naslovljenih na različne družbe in priloženo tabelo zavezancev, tako, da se pri tistih družbah, kjer je v naslovu navedeno ime in priimek kontaktne osebe le-to prekrije, pri tabeli zavezancev, pa se prekrije EMŠO, naslov in kraj zavezanca; Omogoči se dostop do 23-ih dokumentov z zaporedno številko zadeve 0603-1/2012,3 tako, da se pri tistih bankah ali hranilnicah, kjer je v naslovu navedeno ime in priimek kontaktne oseb, le-to prekrije;
- Omogoči se dostop do dokumenta z zaporedno številko zadeve 0603-10/2012,2 tako, da se pri naslovniku prekrije naslov stalnega prebivališča, v drugem in tretjem odstavku prekrije besedilo za besedo »pojasnila«, v četrtem odstavku pa besedilo za besedo »evidenc«;
- Omogoči se dostop do dokumenta 0603-1/2012,142, 0603-10/2012,6 02023, tako, da se v dokumentu prekrije naslov stalnega prebivališča in davčna številka zavezanca;
- Omogoči se dostop do dokumenta 0603-1/2012,147, 0603-10/2012,7 02023, tako, da se v dokumentu prekrije EMSO številka in naslov stalnega prebivališča zavezanca.
- Omogoči se dostop do dokumenta 0603-1/2012,148, 0603-10/2012,8 02023, tako, da se v dokumentu prekrije EMSO številka in naslov stalnega prebivališča zavezanca, ter pri naslovniku osebno ime kontaktne osebe;
- Omogoči se dostop do treh dokumentov št. 0603-10/2012,9 02023, tako, da se v dokumentih prekrije EMSO številka in naslov stalnega prebivališča zavezanca, ter pri naslovnikih osebno ime kontaktnih oseb;
- Omogoči se dostop do dveh dokumentov št. 0603-10/2012,10 02023, tako, da se v dokumentih prekrije EMSO številka in naslov stalnega prebivališča zavezanca, ter pri naslovniku osebno ime kontaktne osebe;
- Omogoči se dostop do dokumenta št. 0603-10/2012,11 02023, tako, da se v dokumentu prekrije EMSO številka in naslov stalnega prebivališča zavezanca, ter v prilogi naslovnikov osebna imena , telefonske številke in elektronske naslove kontaktnih oseb;
- Omogoči se dostop do 15 dokumentov st. 0603-1/2012,150, 0603-10/2012,13 02023, tako, da se v dokumentih prekrije EMSO številka in naslov stalnega prebivališča zavezanca;
- Omogoči se dostop do dokumenta st. 0603-1/2012,175, 0603-10/2012,22 02023, tako, da se v dokumentu prekrije EMSO številka in naslov stalnega prebivališča zavezanca;
- Omogoči se dostop do dokumenta st. 0603-10/2012,23 tako, da se prekrije celotno nadaljnje besedilo za besedo »da«;
- Omogoči se dostop do dokumenta st. 0603-10/2012,25 02023, tako, da se v dokumentu prekrije EMSO številka, naslov stalnega prebivališča zavezanca, besedilo za besedo »naslova« ter pri naslovniku osebno ime kontaktne osebe; Omogoči se dostop do dokumenta st. 0603-1/2012,186, 0603-10/2012,32 02023, tako, da se v dokumentu prekrije naslov stalnega prebivališča zavezanca ter naslov stavb v lasti zavezanca;
- Omogoči se dostop do dokumenta st. 0603-10/2012,51 02023, tako, da se v dokumentu prekrije EMŠO številka in naslov stalnega prebivališča zavezanca;
- Omogoči se dostop do dokumenta st. 0603-10/2012,54 tako, da se v dokumentu prekrije osebno ime, naslov in številka Ol pooblaščenca zavezanca;
- Omogoči se dostop do dokumenta st. 0603-10/2012,55 tako, da se v dokumentu prekrijejo podatki o zneskih priliva, datumih knjiženja in namenu plačila ter ime in priimek fizične osebe na koncu prve strani dokumenta;
- Omogoči se dostop do dokumenta st. 0603-10/2012,56 s prilogo tako, da se v dokumentu prekrije naslov stalnega prebivališča zavezanca, naslovljen na pet naslovnikov ter pri naslovnikih osebno ime kontaktne osebe;
- Omogoči se dostop do dokumenta st. 0603-1/2012,87 02023 tako, da se prekrije naslov naslovnika, v drugem odstavku dokumenta besedilo za besedo »v lasti« do besede »ki«, prekrije se celoten tretji odstavek, v četrtem odstavku pa celotno besedilo za besedo »pojasnite«;
- Omogoči se dostop do 41 dokumentov st. 0603-1/2012,89 02023 tako, da se v priloženi tabeli zavezancev, prekrije EMSO, naslov in kraj zavezanca, pri tistih naslovnikih, kjer je navedeno osebno ime kontaktne osebe, pa tudi osebno ime kontaktne osebe,
- Omogoči se dostop do dokumenta st. 0603-1/2012,323 tako, da se prekrije celotno nadaljnje besedilo za besedo »naslednje« v drugem odstavku.
Dostop do dokumentov z zaporednimi številkami zadeve: 0603-1/2012,6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 31, 32, 33, 35, 36, 37, 38, 39, 42, 43, 45, 47, 50, 53, 54, 55, 56, 59, 60, 61, 62, 65, 66, 69, 70, 71, 74, 75, 76, 77, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 92, 93, 95, 97, 98, 99, 100, 102, 103, 104, 105, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 128, 129, 130, 131, 133,135, 138,151,153, 155, 156, 157,162, 163,164, 168,170,194, 224, 321, 322 in 330.
0603-10/2012,3, 5, 14, 15,16,17,18,19, 20, 21, 24, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 52, 53, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67 in 68 je organ v celoti zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da ugotavlja, da določeni deli dokumentov, vsebujejo podatke, ki so v skladu z določbami ZVOP-1 v postopku po ZDIJZ načeloma varovani in jih ni dopustno razkriti javnosti. Dokumenti navedeni pod prvo točko izreka, razen pod prvo alinejo, vsebujejo podatke o naslovu prejemnika oziroma stalno prebivališče prejemnika, EMŠO številki, številki osebne izkaznice, davčni številki, vrsti plačilnih kartic, za katere pa že na podlagi zakona komisija nima podlage za njihovo obdelavo, zato gre za varovan osebni podatek, katerega dostop se na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne. V nekaterih dokumentih, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, je potrebno prekriti tudi podatke o osebnih imenih posameznikov, ki so navedeni kot kontaktne osebe, saj oseba z navedbo imena in priimka, skupaj z delovnim mestom, postane določljiva, pravne podlage za razkritje pa organ ni našel. Organ nadalje ugotavlja, da številni dokumenti, navedeni v 2. točki izreka te odločbe, vsebujejo podatke, ki so v skladu z določbami ZVOP-1 v postopku po ZDIJZ varovani in jih ni dopustno razkriti javnosti. Prav tako pa ni možna uporaba instituta delnega dostopa do dokumentov, ki je urejen v 7. členu ZDIJZ, saj gre za informacije, ki jih iz dokumenta ni mogoče izločiti na način, da to ne bi ogrozilo njegovo zaupnosti. Dokumenti pod zaporednimi št. 0603-1/2012,6 do 12,14 do 28, 33, 35 do 39, 42, 43,45, 47, 50, 53 do 56, 59 do 62, 65, 66, 69 do 71, 74 do 77, 79 do 84, 92, 93, 95, 97 do 100, 102 do 105,107 do 114, 116 do 126,128 do 131,133,135,138,151,153,155 do 157,162 do 164,168,170,194, 224, 321 do 322 in 330 se nanašajo na odgovore leasing družb v zvezi s posojilojemalci/leasingojemalci ali poroki, na odgovore organov javnega sektorja v zvezi z lastništvom orožja, vozil, plovil, zrakoplovov, nepremičnin, živali, družbeništvu, članstvu v upravah ali nadzornih svetih poslovnih subjektov, odgovore v zvezi z lastništvom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, na odgovore bank glede odprtih računov in dobroimetja itd. Odgovori pomenijo podatek, ali je zavezanec sploh komitent družbe ali ne, lastnik ali ne, družbenik ali ne, posojilodajalec, leasingojemalec ali porok ali ne, ali ima odprt račun ali ne itd., to pa so osebni podatki, ki so varovani po ZVOP, komisija pa nima podlage za njihovo nadaljnjo obdelavo. S prekritjem vseh varovanih podatkov na navedenih dokumentih, bi uradna oseba morala prekriti celotno vsebino odgovorov, tako da ne bi bilo mogoče prepoznati zaupnega podatka, s takim prekritjem pa bi ostal le prazen dopis z glavo pošiljatelja in/ali naslovnikom, kar pa za prosilca ne bi imelo nobene vrednosti več. Prav tako se dokumenti iz druge alineje 2. točke izreka te odločbe, pod zaporednimi št. 0603-10/2012,3, 5, 14 do 21, 24, 26 do 31, 34 do 48, 52, 53, 58 do 61, 63 in 68 nanašajo na odgovore bank o lastnišvu vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, plačilnih ali kreditnih karticah, odgovore zavarovalniških subjektov o zavarovanju, odgovor SODO glede dobavitelja električne energije, dostavo dohodninskih odločb itd. Odgovori pomenijo podatek, ali je zavezanec sploh komitent zavarovalnice ali ne, lastnik ali ne, ali ima odprt račun ali ne, kdo je dobavitelj električne energije itd., to pa so osebni podatki, ki so varovani po ZVOP, komisija pa nima podlage za njihovo nadaljnjo obdelavo. S prekritjem vseh varovanih podatkov na navedenih dokumentih, bi uradna oseba morala prekriti celotno vsebino odgovorov, tako da ne bi bilo mogoče prepoznati zaupnega podatka, s takim prekritjem pa bi ostal le prazen dopis z glavo pošiljatelja in/ali naslovnikom, kar pa za prosilca ne bi imelo nobene vrednosti več. Organ ugotavlja, da je bila komisija z dopisom Ministrstva za notranje zadeve, Policije z dne 3. 7. 2012, zaveden pod št. 0603-10/2012,65 pozvana, da ji na podlagi drugega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku posreduje vso dokumentacijo in podatke, ki se nahajajo na dotedanje ugotovitve, ki se nanašajo na premoženjsko stanje zavezanca, zato ji je z dopisom št. 0603-10/2012, 64 odstopila dokument št. 0603-10/2012,62, tonski posnetek razgovora z dne 14. 6. 2012 in dokumentacijo, s katero je zavezanec podal pojasnila, zaveden pod št. 0603-10/2012,57. Ob reševanju dostopa do navedene dokumentacije je uradna oseba, na podlagi 15.a člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, z dopisom st. 0900-12/2013/2, zaprosila Ministrstvo za notranje zadeve, Policijo, za obrazloženo mnenje, ali je dokumentacijo, ki jim jo je komisija odstopila v pristojno reševanje, potrebno obravnavati kot izjemo od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, je z dopisom z dne 8.3.2013 pojasnila, da bi razkritje navedene dokumentacije ogrozilo nadaljnji predkazenski postopek ali imelo škodljive posledice za njegovo izvedbo, saj je potrebno preveriti različne okoliščine storitve več kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Glede na navedeno je potrebno dostop do tega dela zahtevane dokumentacije zavrniti v celoti. Organ ugotavlja, da se med dokumentacijo nahaja tudi dokument Specializiranega državnega tožilstva z dne 8. 8. 2012, zaveden pod št. 0603-10/2012,66, v zvezi s katerim je komisija odgovorila z dopisom st. 0603-10/2012,67. Organ je ob reševanju dostopa do teh dveh dokumentov Specializirano državno tožilstvo, na podlagi 15.a člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, z dopisom st. 0900-12/2013/3, zaprosil za obrazloženo mnenje, ali je potrebno navedena dokumenta obravnavati kot izjemo od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Uradna oseba je dne 8. 3. 2013 prejela odgovor, da gre za dokumenta, ki sta dela spisa Specializiranega državnega tožilstva, ki je celoten in vsa dokumentacija na podlagi Zakona o tajnih podatkih označena s stopnjo tajnosti interne, ta dva dokumenta pa dejansko pomenita dokument notranjega delovanja organa, zato bi njuno razkritje v fazi predkazenskega postopka povzročilo motnje pri delovanju ali dejavnosti organov, ki sodelujejo v predkazenskem postopku. Glede na navedeno je potrebno dostop do tega dela zahtevane dokumentacije zavrniti v celoti, na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je navedel, da se med dokumentacijo, ki je v postopku reševanja dostopa do informacij javnega značaja, nahaja tudi dokumentacija, ki jo je že prejel kot zaprosilo ali poziv s strani komisije ali je komisiji posredoval pojasnila s prilogami, vendar je organ dolžan dokumentacijo obravnavati s stališča učinka nasproti vsem, t.i. »erga omnes« in ne le s strani učinka nasproti stranki »inter partes«, zato je moral presojati tudi navedeno dokumentacijo s stališča dostopa do informacije javnega značaja.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 29. 3. 2013 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa ter navedel, da je odločitev nepravilna in nezakonita, in sicer: dokumenti pod zaporednimi št. 0603-1/2012, 6 do 12,14 do 28, 33, 35 do 39, 42, 43, 45, 47, 50, 53 do 56, 59-62, 65, 66, 69 do 71, 74 do 77, 79 do 84, 92, 93, 95, 97 do 100, 102 do 105, 107 do 114, 116 do 126, 128 do 131, 133, 135, 138, 151, 153, 155 do 157, 162 do 164, 168, 170, 194, 224, 321 do 322 in 330 ter dokumenti pod zaporednimi št. 0603-10/2012, 3, 5, 14 do 21, 24, 26 do 31, 34 do 48, 52, 53, 58 do 61, 63 in 68 se nanašajo na odgovore leasing družb, organov javnega sektorja, bank, zavarovalniških subjektov, SODO glede dobavitelja električne energije, dostave dohodninskih odločb itd. Vsi odgovori se nanašajo na zavezanca, zato prosilec ne vidi potrebe po prekritju varovanih podatkov na navedenih dokumentih. ….namreč mora biti omogočeno varovanje pravic do obrambe svojih interesov. To urejata tudi Zakon o pravdnem postopku in Zakon o kazenskem postopku, ki urejata pravico strank do pregledovanja in prepisovanja sodnega spisa (t.i. party access rights). Slednje seveda velja tudi za spise, ki se vodijo zoper določeno osebo v drugih postopkih, vključujoč postopke, ki se vodijo pred KPK, saj se le tako lahko osebi omogoči soočiti se z morebitnimi očitki ter zbranim gradivom v postopku organa. Glede dokumentov pod št. 0603- 10/2012,66 in 67 Specializiranega državnega tožilstva in dokumentacijo št 0603-10/2012,57, 62, 64 in 65 prosilec navaja, da se je organ povsem neobrazloženo skliceval na izjemi iz 6. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne da bi pri tem izkazal kumulativno izpolnjevanje zakonskih pogojev. Prav tako v konkretnem primeru ni razvidno, da bi bil opravljen ti. škodni test. Navedbe o ogrozitvi izvedbe postopka tako ostajajo na ravni pavšalnosti. Izpodbijana odločba pa je iz navedenih razlogov nezakonita. Ker gre za izjemi, ju je treba razlagati čim bolj restriktivno. Izjeme morajo biti zato obrazložene konkretno in ne abstraktno, kot to izhaja iz obravnavanega primera. Prosilec meni, da Ministrstvo za notranje zadeve, Policija in Specializirano državno tožilstvo nista ustrezno obrazložila, kako bi razkritje teh delov dokumenta ogrozilo izvedbo konkretnega (pred)kazenskega postopka oz. določenih dejanj v postopku do te mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 8. 4. 2013, št. 0900-12/2013/12, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 10. 6. 2013 na podlagi 11. čl. ZInfP opravil ogled in camera v prostorih organa.
Pritožba ni utemeljena.
Glede na dejstvo, da ni dvoma, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da sodijo v njegovo delovno področje, se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, ali pa so podane izjeme iz 3., 6. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na katere se je skliceval organ v izpodbijani odločbi.
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
V prvi točki izreka izpodbijane odločbe je organ, razen glede prve alineje, kjer je dostop omogočen v celoti, prosilcu omogočili delni odstop do zahtevanih informacij zaradi varstva osebnih podatkov. V drugi tički izreka izpodbijane odločbe pa je organ zavrnil dostop do zahtevanih informacij v celoti zaradi varstva osebnih podatkov (razen dokumenta št.: 0603-10/2012,62, tonski posnetek razgovora z dne 14. 6. 2012 in dokumentacijo, s katero je zavezanec podal pojasnila, zavedeno pod št. 0603-10/2012,57 ter dokumenta zavedena pod št. 0603-10/2012,66 in 0603-10/2012,67, ki jih je organ zavrnil zaradi izjeme iz 6. in 11. točke 1. odst. 6.čl. ZDIJZ). Prosilec se z delnim dostopom oziroma zavrnitvijo ne strinja in ob tem navaja, da se vsi odgovori nanašajo na…., zato prosilec ne vidi potrebe po prekritju varovanih podatkov na navedenih dokumentih.
Pooblaščenec je na ogledu in camera vpogledal v navedene dokumente in ugotavlja, da je zavrnitev dostopa do podatkov o naslovu prejemnika oziroma stalnega prebivališča prejemnika, EMŠO številki, številki osebne izkaznice, davčni številki, vrsti plačilnih kartic, utemeljena, saj ni nobene pravne podlage, na podlagi katere bi bili ti podatki javno dostopni. Prav tako ni pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo na odgovore leasing družb v zvezi s posojilojemalci/leasingojemalci ali poroki, na odgovore organov javnega sektorja v zvezi z lastništvom orožja, vozil, plovil, zrakoplovov, nepremičnin, živali, družbeništvu, članstvu v upravah ali nadzornih svetih poslovnih subjektov, odgovore v zvezi z lastništvom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, na odgovore bank glede odprtih računov in dobroimetja, plačilnih ali kreditnih karticah, odgovore zavarovalniških subjektov o zavarovanju, odgovor SODO glede dobavitelja električne energije, dostavo dohodninskih odločb itd. Gre namreč za informacije, ki so potrebne za opravljanje zakonskih nalog organa, niso pa neposredne povezave z opravljanjem javne funkcije, kar sicer v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ sodi med prosto dostopne informacije ne glede na obstoj izjeme varovanih osebnih podatkov. Pooblaščenec bi ob tem opozoril na posebnost odločanja na podlagi ZDIJZ. S tem, ko organ v postopku po ZDIJZ odloči, da je določena informacija informacija javnega značaja, je sledna v taki obliki prosto dostopna za vse, ne samo za določenega prosilca, kar si napačno razlaga prosilec. Zato mora organ, pa tudi Pooblaščenec na drugi stopnji, ne glede na to, kdo je prosilec, presojati informacije z vidika erga omnes in prekriti tudi varovane osebne podatke prosilca. Povedano drugače, če torej zahteva prosilec na podlagi ZDIJZ informacijo, ki vsebuje njegove osebne podatke, ki so varovani, jih je organ dolžan prekriti, saj se v postopku dostopa do informacije javnega značaja ne odloča o tem, ali ima posameznik pravico do vpogleda v lastne osebne podatke, ampak se odloča izključno o tem, ali lahko kdorkoli dostopa do zahtevanega dokumenta, zato je organ dolžan varovati tudi osebne podatke prosilca. Če organ ravna drugače, lahko pride do nezakonite obdelave osebnih podatkov. Seznanitev z osebnimi podatki, ki se nanašajo na prosilca, je urejena po postopku, določenem v III. poglavju ZVOP-1 »Pravice posameznika« in predstavlja povsem drugo pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov.
Glede na navedeno je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena in jo je treba, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrniti.
Pooblaščenec je nadalje presojal dostop do dokumenta št.: 0603-10/2012,62, tonskega posnetka razgovora z dne 14. 6. 2012 in dokumentacije, s katero je zavezanec podal pojasnila, zavedeno pod št. 0603-10/2012,57, do katerih je organ zavrnil dostop zaradi izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za dokumente, ki jih je organ na zaprosilo posredoval Ministrstvu za notranje zadeve RS, Policiji, organ pa jih je pridobil oziroma so nastali v postopku v skladu z ZIntPK.
Organ je glede tonskega posnetka razgovora z dne 14. 6. 2012 na ogledu in camera pojasnil, da je v skladu z odločbo Pooblaščenca z dne 6.5.2013, št. 090-49/2013/5, posnetek v obliki delnega dostopa prosto dostopen na spletni strani organa, v okviru kataloga informacij javnega značaja, pod točko 4. »Seznam najpogosteje zahtevanih informacij javnega značaja«. Pritožba prosilca se zato v tem delu, v skladu s 5. odstavkom 6. člena ZDIJZ, zavrne, prosilca pa se napoti na spletno stran https://www.kpk-rs.si/sl/komisija/informacije-javnega-znacaja. Glede na to, da je dostop do navedenega dokumenta omogočen v obliki delnega dostopa, se Pooblaščenec v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na obrazložitev, ki jo je podal Pooblaščenec v zgoraj omenjeni pravnomočni odločbi.
Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. Izjema določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo:
1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.
Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj. Ob tem mora organ, ki odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojen organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča, v skladu s 15.a členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba). Organ je pravilno pridobil mnenje Ministrstva za notranje zadeve RS, Policije, ki je odgovorila, da so zahtevane informacije pridobili v okviru predkazenskega postopka, katerega vodi in usmerja Specializirano državno tožilstvo RS, v okviru katerega se preverja številne okoliščine storitve več kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Razkritje vsebine bi lahko ogrozilo nadaljnji potek predkazenskega postopka.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretni zadevi predkazenski postopek še v teku, kar pomeni, da je izpolnjen prvi kriterij za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede vprašanja, ali bi z razkritjem informacij, ki jih zahteva prosilec, nastala škoda za izvedbo postopka, Pooblaščenec nima utemeljenega razloga, da ne bi sledil pojasnilu oziroma mnenju Ministrstva za notranje zadeve RS, Policije, saj v fazi postopka, v katerih je konkretni postopek kazenskega pregona, ni mogoče določiti, kateri del zahtevanih informacij je oziroma ni pomemben za nadaljnji kazenski postopek, saj se še vedno preverja številne okoliščine. Določena informacija je lahko v trenutni fazi postopka brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, še zbirajo. Ker Pooblaščenec ne vidi razlogov, da ne bi sledil pojasnilu oziroma mnenju Ministrstva za notranje zadeve RS, Policije, pritrjuje navedbam, da bi izvedbi postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja podatkov, ki jih zahteva prosilec, določenih preiskovalnih opravil ne bi bilo mogoče več opraviti. Zaradi tega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti predkazenskega postopka, s čimer bi nedvomno nastala škoda pri izvedbi tega postopka.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je bila odločitev organa pravilna, saj sta v konkretnem primeru izpolnjena oba pogoja, ki se zahtevata za obstoj izjeme po 6. točki 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ.
Pooblaščenec je nadalje presojal dostop do dokumentov, ki sta zavedena pod št. 0603-10/2012,66 in 0603-10/2012,67, glede katerih je organ ugotovil, da sodita med dokumentacijo Specializiranega državnega tožilstva RS, zato ga je pravilno, v skladu s 15.a členom Uredbe, zaprosil za mnenje. Specializirano državno tožilstvo RS
je odgovorilo, da je zahtevana dokumentacija del spisa, ki je v fazi predkazenskega postopka. Razkritje dokumentov, ki doslej še niso bili razkriti javnosti, bi nedvomno škodovalo poteku predkazenskega postopka. Navedli pa so tudi, da bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organov, ki sodelujejo v predkazenskem postopku. Dokumenta sta označena z oznako INTERNO.
Pooblaščenec je vpogledal v navedena dokumenta in ugotavlja, da vsebujeta informacije, ki predstavljajo komunikacijo med organom in Specializiranim državnim tožilstvom RS. Vsebinsko so informacije vezane na predkazenski postopek, ki poteka pred Specializiranim državnim tožilstvom RS. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pri uresničevanju svojih zakonskih nalog na področjih preprečevanja in omejevanja korupcije, nasprotja interesov, krepitve integritete in transparentnosti javnega sektorja ter pravne države, nedvomno vezan tudi na sodelovanje z državnimi nadzornimi organi ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, ki poteka v skladu z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi. Poslovnik organa v 16. členu določa, da se posebne oblike sodelovanja (na primer izmenjava podatkov, informacij in dokumentov, dostopanje do zbirk osebnih in drugih podatkov, skupna usposabljanja in izpopolnjevanja, obdobni sestanki in podobno) lahko opredelijo s sporazumi ali drugimi oblikami urejanja sodelovanja med državnimi organi ter drugimi subjekti javnega in zasebnega sektorja. Organ je pri tem dolžan še posebej paziti, da s podajanjem informacij splošni in strokovni javnosti ter medijem ne ogrozi interesa postopkov komisije ter interesov predkazenskega, kazenskega in postopkov iz pristojnosti drugih organov (15. člen Poslovnika organa). Ker je v konkretnem primeru predkazenski postopek še v teku in se zbirajo različne informacije ter preverjajo številne okoliščine, Pooblaščenec ugotavlja, da so podani enaki razlogi za obstoj izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ, kot so navedeni zgoraj.
Pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij se je organ sicer skliceval na 11. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Pooblaščenec se strinja s prosilcem, da je zatrjevana izjema povsem neobrazložena in temelji zgolj na zakonski normi. Vendar, ker je Pooblaščenec odločil, da zahtevane informacije predstavljajo izjemo iz 6. točke 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ, zaradi česar se dostop do njih zavrne, se do obstoja zatrjevane izjeme ni posebej opredeljeval. Odločitev organa je bila torej v tem delu zakonita, vendar obrazložena z napačnimi razlogi.
Ob tem Pooblaščenec ponovno poudarja, da je treba dostop do zahtevanih informacij gledati z vidika erga omnes, med tem ko področna zakonodaja (npr. ZKP, ZVOP-1), omogoča posamezniku, ki je stranka nekega konkretnega postopka ali zahteva vpogled v lastne osebne podatke, nedvomno več oziroma drugačne pravice kot ZDIJZ, ki med prosilci ne dela nobenih razlik, temveč je predmet presoje vezan izključno na presojo dokumentov, ali te predstavljajo prosto dostopne informacije za vse.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec presodil, da je treba zahtevane informacije šteti kot izjeme v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 1. in 3. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
Glede navedb prosilca, da je organ dolžan povrniti vse pritožbene stroške prosilca, Pooblaščenec ugotavlja, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. Določba 113. člena ZUP namreč v 1. odstavku določa, da stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo z dne 12. 3. 2013, št. 0900-12/2013/9 (01013), Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka