Mlekodel d.o.o. - Javna agencija RS za varstvo konkurence
+ -Številka: 090-79/2013/5
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:
Prosilec je želel fotokopije vseh listin, ki se nahajajo v spisu št. 306-104/2012, vključno s priglasitvijo koncentracije podjetja B.S.A. z dne 27. 11. 2012, z vsemi prilogami, morebitnimi dopolnitvami navedene priglasitve ter vsemi drugimi listinami, ki se nahajajo v opredeljenem spisu. Organ je zahtevo zavrnil z odločbo in v izreku navedel, da se zahteva v celoti zavrne, v obrazložitvi pa navaja, da ima v svojih evidencah odprto upravno zadevo št. 306-14/2012, da pa bi moral - da bi lahko ugodil zahtevi, obdelati celoten spis, kjer se, poleg vlog priglasitelja, nahajajo tudi podatki, ki so poslovne skrivnosti in osebni podatki 14 oseb, ki so bile evidentirane v tem postopku. Prosilec je s izpodbijal odločbo organa. Prosilec se ne strinja s stališči organa, navedenimi v odločbi, ne strinja s sklicevanjem organa na poslovno skrivnost. Prav tako se, po mnenju prosilca, organ v obrazložitvi odločbe niti ne potrudi pojasniti, kateri podatki naj bi predstavljali osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Prosilec je zato prepričan, da je z navedenim ravnanjem organ storil eno od v drugem odstavku 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) navedenih bistvenih kršitev pravil postopka, saj take odločbe sploh ni mogoče preizkusiti in je že s tem podana utemeljenost njegove pritožbe. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca ugodil in v celoti odpravil odločbo ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.ODLOČBA:
Številka: 090-79/2013/5
Datum: 4. 7. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 -ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi Mlekodela d.o.o., Ižanska cesta 303, 1000 Ljubljana, ki ga po pooblastilu z dne 7. 2. 1013 zastopa ……….., Trdinova ulica 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 3. 2013, zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-4/2013/2 z dne 8. 3. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence št. 090-4/2013/2 z dne 8. 3. 2013, se ugodi in se odločba odpravi. Zadeva se vrne organu v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 12. 2. 2013 prejel zahtevo prosilca za posredovanje fotokopij vseh listin, ki se nahajajo v spisu št. 306-104/2012, vključno s priglasitvijo koncentracije podjetja B.S.A. z dne 27. 11. 2012, z vsemi prilogami, morebitnimi dopolnitvami navedene priglasitve ter vsemi drugimi listinami, ki se nahajajo v opredeljenem spisu.
Organ je zahtevo zavrnil z odločbo 090-4/2013/2 z dne 8. 3. 2013 in v izreku navedel, da se zahteva v celoti zavrne, v obrazložitvi pa navaja, da ima v svojih evidencah odprto upravno zadevo št. 306-14/2012, vsebina zadeve pa se nanaša na vlogo za presojo skladnosti koncentracije med podjetji B.S.A. ter Ljubljanskimi mlekarnami d.d.. Prav tako je v zadevi evidentirana tudi odločba z odločitvijo v tej zadevi, ki sicer še ni pravnomočna, izrek te pa je že objavljen na spletni strani agencije http://www.uvk.gov.si/si/zakonodaia in dokumenti/ostali dokumenti/arhiv odlocb/odlocba25Q/. Nadalje organ navaja, da ima vsak prosilec v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDIJZ pravico na svojo zahtevo od organa pridobiti informacijo javnega značaja. Četrti odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da organ ni dolžan zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka. Po mnenju organa je torej bistvenega pomena, da je informacija, ki se zahteva, že ustvarjena. V upravni zadevi št. 306-104/2012, na katero se nanaša zahteva prosilca, tako v vlogi za odločanje v tej upravni zadevi, njenih dopolnitvah, kot tudi v drugih zadevah, dokumentacija vsebuje osebne podatke in poslovne skrivnosti, zato je organ ugotovil, da informacije, ki jo zahteva prosilec in ki bi jo lahko neposredno posredoval prosilcu, nima, saj se dokumentacija ne nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb, zaradi česar zahtevane informacije ne more posredovati. Da bi lahko ugodil zahtevi, bi organ moral obdelati celoten spis, kjer se, poleg vlog priglasitelja, nahajajo tudi podatki, ki so poslovne skrivnosti in osebni podatki 14 oseb, ki so bile evidentirane v tem postopku. Organ se sklicuje tudi na šesti odstavek 22. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence ZPOmK-1 (Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11 in 57/12), ki določa, da organ po pravnomočnosti odločb, ki jih izda v upravnem postopku, brez zaupnih podatkov, med katere sodijo tudi poslovne skrivnosti, te objavi na svoji spletni strani. Iz vsebine tako objavljenih odločb so razvidni vsi pomembni podatki, ki so bili podlaga za odločitev organa v konkretnih upravnih zadevah. S tako objavo organ zagotavlja obveščanje javnosti o delovanju organa ter omogoča javnosti dostopnost do informacij v zvezi s konkretnimi upravnimi zadevami iz delovnega področja organa, s čimer je tudi zadoščeno načelu prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Prosilec je s pritožbo z dne 27. 3. 2013 izpodbijal odločbo organa. V pritožbi je navedel, da iz obrazložitve odločbe med drugim izhaja, da informacije, ki jih zahteva in ki bi mu jih organ lahko neposredno posredoval, organ nima, saj naj bi se dokumentacija ne nahajala v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. S takšnim stališčem se prosilec ne strinja. Prav tako se ne strinja s sklicevanjem organa na poslovno skrivnost. Organ je namreč zgolj pavšalno navedel, da naj bi nekateri podatki iz spisa predstavljali poslovno skrivnost, česar pa niti ni skušal utemeljiti ali dokazati s kakršnim koli sklepom o določitvi poslovne skrivnosti, izdanim s strani priglasitelja koncentracije ali katere koli druge pravne osebe, niti se ni potrudil utemeljiti, zakaj naj bi podatki, ki se nahajajo v spisu, predstavljali podatke, za katere bi bilo očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Prav tako se, po mnenju prosilca, organ v obrazložitvi odločbe niti ne potrudi pojasniti, kateri podatki naj bi predstavljali osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Prosilec je zato prepričan, da je z navedenim ravnanjem organ storil eno od v drugem odstavku 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) navedenih bistvenih kršitev pravil postopka, saj take odločbe sploh ni mogoče preizkusiti in je že s tem podana utemeljenost njegove pritožbe. Prosilec je nadalje prepričan tudi, da je organ v postopku zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil materialno pravo. Že izpostavljeno navajanje organa, da naj zahtevanih informacij ne bi imel (saj naj bi za pridobitev takih informacij bila potrebna obdelava celotnega spisa), namreč tudi ob upoštevanju določbe četrtega odstavka 5. člena ZDIJZ (da organ ni dolžan za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov ali drugih oseb), ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahteve. Po prepričanju prosilca organ z zahtevanimi informacijami vsekakor razpolaga, pri čemer prosilec v svoji zahtevi nikakor ni zaprosil organa za posredovanje izvlečkov iz opredeljene dokumentacije, niti ni potrebna kakršna koli pretvorba te dokumentacije iz ene oblike v drugo. Tudi morebitno zakritje osebnih podatkov v sami dokumentaciji (obstoja takih podatkov sicer organ ni izkazal) nikakor ne bi pomenilo nesorazmernega napora izven preprostega postopka. Upoštevajoč navedeno prosilec meni, da je vsekakor mogoče utemeljeno sklepati, da organ z zaprošeno dokumentacijo razpolaga. Prosilec je tudi prepričan, da objavljanje pravnomočnih odločb na spletni strani organa nikakor ne zadosti načelu prostega dostopa do informacij javnega značaja, saj je nesporno, da informacij javnega značaja ne predstavljajo zgolj odločbe organa (glede koncentracij) ter da ZDIJZ ne določa, da predstavljajo informacije javnega značaja zgolj pravnomočne odločbe, kar pomeni, da mora skladno z določbami ZDIJZ posamezni organ, na zahtevo prosilca, slednjemu posredovati tudi nepravnomočne odločbe ali sklepe (razen v primeru, da organ izkaže in dokaže, da bi razkritje takih odločb škodovalo izvedbi upravnega postopka, česar pa v predmetni zadevi organ sploh ne zatrjuje). Upoštevajoč celoto zgoraj navedenega je prosilec prepričan, da je odločba organa v celoti nepravilna in nezakonita.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP z dopisom št. 090-4/2013 z dne 5. 4. 2013 odstopil v reševanje Pooblaščencu. Organ je pritožbi priložil spise v katerih so, kot navaja, dokumenti, ki se »tičejo« zadeve.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 2. 7. 2013 na podlagi 11. člena ZInfP opravil ogled in camera v prostorih organa.
Pritožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je organ zavrnil dostop do celotnega spisa št. 306-104/2012, pri čemer ni ne v izreku in ne v obrazložitvi navedel, katere dokumente spis vsebuje, posledično se do njih tudi ni konkretno opredelil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pravzaprav sploh ni jasno razvidno, ali naj bi organ z dokumenti razpolagal ali ne, saj organ v obrazložitvi navaja, da nima dokumentov, ki bi jih »neposredno posredoval«, v nadaljevanju pa navaja, da dokumenti vsebujejo poslovne skrivnosti in osebne podatke. Pooblaščenec je na ogledu in camera, dne 2. 7. 2013, ugotovil, da organ razpolaga z dokumentacijo spisa 306-104/2012, ki se nahaja v treh fasciklih. Organ torej z zahtevano dokumentacijo nedvomno razpolaga, v tem delu pa je v izpodbijani odločbi napačno ugotovil dejansko stanje.
Nadalje organ, kljub ugotovitvi, da naj bi nekateri dokumenti vsebovali poslovne skrivnosti, ni ugotavljal, ali je potrebno v postopek, v skladu z določbami 7., 9. in 44. člena ZUP, pozvati morebitne stranske udeležence. Gre za vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete. Organ bi jim moral omogočiti udeležbo v postopku in jim dati možnost, da se izjasnijo oziroma opredelijo, ali zahtevane informacije za njih predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz 2. odstavka 237. člena ZUP pa izhaja, da gre za bistveno kršitev postopka, če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana. Organ je tako v tem delu tudi bistveno kršil pravila postopka.
Pooblaščenec ugotavlja tudi, da organ ni presojal dokumentov po vsebini, torej vsakega posamično, temveč jih je presojal zgolj na splošno in kar pavšalno ocenil, da vsi dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo poslovne skrivnosti ali osebne podatke. Takšno presojanje na podlagi ZDIJZ ni dopustno, saj mora organ v skladu z ZDIJZ presojati vsak dokument, ki je predmet zahtevka posebej, ločeno od ostalih dokumentov, ki so prav tako predmet zahtevka. Pooblaščenec meni, da iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, zakaj je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil, saj se organ ni opredelil do posameznega zahtevanega dokumenta in seveda posledično tudi ne do posameznih osebnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti, navedenih v dokumentih, temveč je zahtevo zgolj pavšalno zavrnil. Organ se ni opredelil do vprašanja, kateri dokumenti naj bi vsebovali izjemo iz 3. točke (osebni podatki) prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ali izjemo iz 2. točke (poslovna skrivnost) prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pač pa je bil prosilcu zavrnjen dostop do dokumentov v celoti.
Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da izjemi, na kateri se organ sklicuje, nista konkretno obrazloženi oziroma utemeljeni, kar utemeljeno navaja tudi prosilec v pritožbi. Brez navedbe vseh elementov dejanskega stanja, ki jih zahteva zakonski dejanski stan, obrazložitev posamezne izjeme namreč ni popolna. Iz izpodbijane odločbe tako ni mogoče natančno ugotoviti, zakaj je organ zavrnil zahtevo prosilca v celoti, saj se organ ni opredelil do vseh bistvenih vprašanj, do katerih bi se po oceni Pooblaščenca moral. Takšne odločbe pa ni mogoče preizkusiti, saj niso konkretno razvidni razlogi za odločitev, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Obrazložitev avtoritativne odločitve je namreč eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so: dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu).
V skladu z 214. členom ZUP mora vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;
3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Organ se ni opredelil do posameznih dokumentov, ki so predmet zahteve in tudi ni konkretno ugotavljal zavrnitvenih razlogov, opisano ravnanje pa po zgoraj navedenih ugotovitvah Pooblaščenca predstavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Prav tako organ v postopek ni pritegnil oseb, ki bi jih, upoštevaje 44. člen ZUP, moral. Zaradi navedenega je v postopku na prvi stopnji prišlo do napačne uporabe materialnega prava in do bistvenih kršitev postopka, izpodbijane odločbe pa se ne da preizkusiti. Pooblaščenec je na podlagi navedenega odločil, da zadevo vrne prvostopenjskemu organu, ki bo moral, v skladu z določbo tretjega odstavka 251. člena ZUP, v ponovljenem postopku slediti napotkom Pooblaščenca, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju te odločbe.
Organ mora v ponovljenem postopku opredeliti, katere so tiste informacije, ki jih je zahteval prosilec in identificirati posamezne dokumente ter jih presojati posamično in z vidika učinka »erga omnes«, neodvisno od formulacije konkretnega zahtevka. V ponovljenem postopku se je organ torej dolžan jasno opredeliti do pravice prosilca do zahtevanih dokumentov in natančno določiti, kateri dokumenti, ki jih ta zahteva, so predmet presoje, torej konkretno za vsak posamezen dokument, nato pa natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevane informacije je podana katera izmed izjem (če je podana) in navedeno konkretno obrazložiti.
Povedano drugače, ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemi varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti, mora v ponovljenem postopku za vsak posamezen dokument ugotoviti, ali in v katerem delu sta podani navedeni izjemi. Ob tem je potrebno upoštevati tudi možnost uporabe določbe prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V kolikor bo organ v ponovljenem postopku ugotovil, da se v spisu, ki je predmet zahteve, nahajajo tudi informacije (dokumenti oz. deli dokumentov), ki po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij, mora nadalje presojati, ali je mogoče zahtevi prosilca vsaj delno ugoditi ob uporabi instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. Če bo ugotovil, da je treba prosilcu omogočiti dostop do dokumentov skladno z določbami o delnem dostopu, pa bo moral tudi natančno opredeliti, v katerem delu se prekrijejo oziroma izbrišejo informacije, ki predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij. Šele na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko tudi določno opredelil izrek odločbe, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen - v izreku odločbe mora biti jasno naveden dokument, ki je predmet presoje in v katerem delu se prekrije del informacije, torej zbriše informacije, ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.).
Poleg tega mora organ prve stopnje, v skladu s 44. členom ZUP, ki organu nalaga, da mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, v postopek pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku (kot je bilo omenjeno že zgoraj). Navedeno pomeni, da mora organ v ugotovitvenem postopku, za ugotovitev, ali določen podatek pomeni poslovno skrivnost, po uradni dolžnosti nujno pozvati oz. dati možnost sodelovanja tudi vsem tistim gospodarskim subjektom, ki jim pripadajo poslovne informacije, za katere je organ ocenil, da predstavljajo poslovno skrivnost.
Pooblaščenec še dodaja, da je prosilec v pritožbi priglasil tudi stroške, zato mora organ v ponovljenem postopku odločiti tudi o teh stroških (113. člen ZUP).
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje, napačno uporabil določbe materialnega prava in bistveno kršil pravila postopka, zato je bilo potrebno, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje v roku 30 (trideset) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke Pooblaščenca, ki so podani v tej odločbi.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka