Prosilka - Javni gospodarski zavod Pohorje Mirna
+ -Številka: 090-77/2013/6
Kategorije: Ali dokument obstaja, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval podatke o nabavi goriva (kurilnega olja) za peči za taljenje aluminija v livarni ter podatke o stanju goriva (kurilnega olja) v podzemnem rezervoarju, ki se uporablja za talilne peči v livarni na določene dneve. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil - glede podatkov o nabavi goriva zavrnil zaradi poslovne skrivnosti, glede podatkov o stanju goriva pa zaradi neobstoja informacije. Pooblaščenec je pritožbo prosilca v celoti zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo organa.
ODLOČBA:
Številka: 090-77/2013/6
Datum: 24. 6. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 19. 3. 2013, zoper odločbo Javnega gospodarskega zavoda Pohorje Mirna, Slovenska vas 14, 8232 Šentrupert (v nadaljevanju organ), št. 8/20 z dne 8. 3. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 19. 3. 2013, zoper odločbo Javnega gospodarskega zavoda Pohorje Mirna, št. 8/20 z dne 8. 3. 2013, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 18. 2. 2013 od organa zahteval skenirane listine v elektronski obliki:
1. Nabava goriva (kurilnega olja) za peči za taljenje aluminija v livarni za meseca januar in februar 2013,
2. Stanje goriva (kurilnega olja) v podzemnem rezervoarju, ki se uporablja za talilne peči v livarni, na dan 1.1.2013 in 15.2.2013.
Organ je dne 8. 3. 2013 izdal odločbo št. 8/20, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, z obrazložitvijo, da s podatki iz prve točke zahteve prosilca ne razpolaga, podatki tako iz prve kot iz druge točke zahteve prosilca pa predstavljajo tudi poslovno skrivnost.
Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 19. 3. 2013 vložil pritožbo in navedel, da organ z ničemer ni izkazal objektivnega kriterija za določitev zahtevanih podatkov za poslovno skrivnost.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 3. 4. 2013 odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe
Pooblaščenec je dne 14. 5. 2013 pozval organ, da mu posreduje vso dokumentacijo, do katere je bil dostop prosilcu zavrnjen (kopije dokumentov o nabavi goriva (kurilnega olja) za peči za taljenje aluminija v livarni za meseca januar in februar 2013 in kopije dokumentov o stanju goriva (kurilnega olja) v podzemnem rezervoarju, ki se uporablja za talilne peči v livarni na dan 1.1.2013 in na dan 15.2.2013).
Organ je odgovoril dne 20. 5. 2013 in Pooblaščencu posredoval dva računa z vsemi prilogami za nabavo kurilnega olja za talilne peči v mesecu januarju in februarju 2013. Ker evidenca o stanju goriva v rezervoarju ne obstaja, organ dokumentov o stanju goriva (kurilnega olja) v podzemnem rezervoarju, ki se uporablja za talilne peči v livarni na dan 1.1.2013 in na dan 15.2.2013 ni mogel posredovati.
Pooblaščenec je dne 18. 6. 2013 organ pozval še, da mu posreduje Statut organa, OP 05.03 - Varovanje in zaščita poslovnih skrivnosti ter Navodila NA 05.03.01 - Pravilnik o poslovnih skrivnostih. Organ je zahtevane dokumente Pooblaščencu posredoval 18. 6. 2013.
Pritožba ni utemeljena.
1. Ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
V konkretnem primeru ni sporno in ni dvoma, da organ sodi med zavezance za dostop do informacij javnega značaja. Prav tako organ ne zanika, da bi razpolagal z dokumenti o nabavi goriva (kurilnega olja) za peči za taljenje aluminija v livarni za meseca januar in februar 2013 in jih je dne 20. 5. 2013 tudi posredoval Pooblaščencu. Zato glede teh dokumentov Pooblaščenec ugotavlja, da so izpolnjene vse tri predpostavke za obstoj informacij javnega značaja.
Glede dokumentov o stanju goriva (kurilnega olja) v podzemnem rezervoarju, ki se uporablja za talilne peči v livarni, na dan 1.1.2013 in 15.2.2013, pa je organ v izpodbijani odločbi navedel, da z njimi ne razpolaga, saj jih ni izdelal ne sam ne v sodelovanju z drugimi organi, ali pridobil od drugih organov. Pri tem je organ v izpodbijani odločbi pojasnil, da rezervoar goriva nima nameščenega plovca oz. števca o stanju. Odčitavanje stanja goriva se izvaja občasno po izkustveni metodi, s katero se preverja nivo goriva v cisterni za potrebe nabave. Organ tako ne razpolaga s podatki o tem, kakšno je bilo stanje goriva v podzemnem rezervoarju na dan 1.1.2013 in 15.2.2013. Pooblaščenec nima razloga, da ne bi verjel organu, da z navedenimi informacijami ne razpolaga. Prosilec tudi v svoji pritožbi ni navedel nobenega argumenta, s katerim bi nasprotoval navedbam organa o neobstoju zahtevanih informacij. V pritožbi se prosilec opredeljuje le do navedb organa o obstoju poslovne skrivnosti. Zato Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne razpolaga v materializirani obliki z informacijami o stanju goriva (kurilnega olja) v podzemnem rezervoarju, ki se uporablja za talilne peči v livarni, na dan 1.1.2013 in 15.2.2013.
Ob upoštevanju navedenega Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da so glede dokumentov o nabavi goriva (kurilnega olja) za peči za taljenje aluminija v livarni za meseca januar in februar 2013, izpolnjeni vsi kriteriji za obstoj informacij javnega značaja. Pooblaščenec je zato glede teh dokumentov v nadaljevanju ugotavljal obstoj morebitnih izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Hkrati pa je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti o stanju goriva (kurilnega olja) v podzemnem rezervoarju, ki se uporablja za talilne peči v livarni, na dan 1.1.2013 in 15.2.2013, ne obstajajo, zaradi česar je štel pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na te dokumente, za neutemeljeno in jo kot tako v tem delu zavrnil.
2. Izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
V izpodbijani odločbi se je organ glede dokumentov o nabavi goriva (kurilnega olja) za peči za taljenje aluminija v livarni za meseca januar in februar 2013 skliceval na izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju ugotavljal utemeljenost teh navedb organa.
Organ v izpodbijani odločbi navaja, da se zahtevani podatki o nabavi goriva nanašajo na gospodarsko dejavnost organa, s katero ta nastopa na trgu v konkurenčnih razmerah. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ kot javni gospodarski zavod ustanovljen na podlagi 18. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/99, s spremembami in dopolnitvami), 248. in 250. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. l. RS, št. 22/00) in z Odlokom o preoblikovanju gospodarske enote »Proizvodno podjetje Pohorje Mirna, p.o.,« v »Javni gospodarski zavod Pohorje Mirna, proizvodnja opreme za protipožarno zaščito in namakanje, ulivanje in kovanje barvnih kovin ter kmetijska proizvodnja« (Ur. l. RS, št. 60/2001 z dne 20. 7. 2001, dalje Odlok). Iz 8. člena Odloka izhaja, da organ opravlja gospodarske dejavnosti, pri čemer so te sestavni del izvrševanja kazni zapora v Republiki Sloveniji, 9. člen Odloka pa natančno specificira, katere gospodarske dejavnosti opravlja organ. Hkrati 23. člen Odloka določa, da organ, v razmerju do poslovnih partnerjev, ureja pravna razmerja z dolgoročnimi in kratkoročnimi pogodbami v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje gospodarskih družb in obligacijska razmerja.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da organ kot osnovno dejavnost opravlja gospodarsko dejavnost (sicer v javnem interesu), s katero nastopa na trgu, v konkurenčnih razmerah, podatki, ki iz teh dejavnosti izvirajo, pa predstavljajo podatke, ki za organ lahko predstavljajo konkurenčno prednost. Med gospodarskimi dejavnostmi organa so v 9. členu Odloka navedene tudi dejavnosti litja lahkih in drugih neželeznih kovin, kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna metalurgija ter druga površinska in toplotna obdelava kovin. V konkretnem primeru prosilec zahteva podatke, ki se nanašajo na nabavo goriva za rezervoar v livarni organa. Nedvomno torej se zahtevane informacije nanašajo na gospodarsko dejavnost organa, kot je opredeljena v Odloku in kot take lahko predstavljajo poslovno skrivnost organa. Njihovo razkritje namreč lahko vpliva na konkurenčni položaj organa na trgu.
V nadaljevanju se je Pooblaščenec tako ukvarjal z vprašanjem, ali so za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjeni zakonski pogoji po 39. členu ZGD-1.
Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odst. 39. člena ZGD-1). Po izrecni določbi 3. odst. 29. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. ZGD-1 tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je že večkrat opredelil predpostavke izpolnjenosti subjektivnega in objektivnega kriterija (na primer v odločbi št. 090-33/2010/9 z dne 28. 7. 2010), zato v nadaljevanju ugotavlja le izpolnjenost kriterijev v konkretnem primeru.
Za izpolnitev subjektivnega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k 1. odst. 39. čl.). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1 k 1. odst. 39. čl.).
Pooblaščenec ugotavlja, da Statut organa z dne 14. 11. 2001 v 16. členu določa pristojnost in nalogo direktorja, da sprejme sklep o določitvi poslovne skrivnosti in način varovanja poslovne skrivnosti. Na tej podlagi je bil v okviru Sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2008 sprejet Organizacijski predpis (OP) - Varovanje in zaščita poslovnih skrivnosti, ki opredeljuje odgovornost in delovanje vodij notranjih organizacijskih enot in ostalih delavcev ter načine in področja varovanja poslovne skrivnosti pri organu. Pri tem navedeni predpis v točki 3.1. določa, da organ s posebnim Navodilom NA 05.03.01 – Pravilnik o določitvi poslovne skrivnosti določi vrste in varovanje poslovnih skrivnosti, načine varovanja poslovnih skrivnosti poslovnih partnerjev, posredovanje poslovnih skrivnosti tretjim osebam ter zaščito poslovnih skrivnosti, odgovornosti in ukrepe v primeru kršenja določil. Navodila NA 05.03.01 – Pravilnik o določitvi poslovne skrivnosti v 5. členu določa, da se na področju nabave in prodaje štejejo za poslovno skrivnost vse materializirane in nematerializirane informacije v zvezi z načrtovanimi dejavnostmi, pogoji za izvedbo teh dejavnosti, kakor tudi z že opravljenimi dejavnostmi in v povezavi s poslovnimi partnerji. V istem členu so nato taksativno naštete poslovne skrivnosti s tega področja, in sicer med drugim tudi podatki o dobaviteljih in kupcih, ter pogoji nabave in prodaje. Hkrati iz spremne priloge pravilnika izhaja, da je organ s predmetnim pravilnikom seznanil določene osebe, ki so seznanjenost potrdile s podpisom oz. izjavo, pri čemer je pri vsakem podpisniku navedeno tudi, kdaj se je seznanil s pravilnikom. 7. – 11. členi pravilnika nadalje določajo, kdo je dolžan varovati poslovno skrivnost in na kakšen način, 12. člen pa določa odgovornost za kršitev.
Po natančnem pregledu predmetnega pravilnika o varstvu poslovne skrivnosti, je Pooblaščenec ugotovil, da ta izpolnjuje vse kriterije, ki jih za določitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju opredeljuje 1. odst. 39. člena ZGD-1. Gre za pisno odredbo, s katero so bile seznanjene osebe, ki so dolžne podatke varovati, pravilnik je bil sprejet v letu 2002, kar je nedvomno prej, preden so nastali zahtevani podatki, pravilnik pa jasno in nedvomno določa tudi, katere podatke je treba varovati kot poslovno skrivnost, način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne te podatke varovati. Informacije, ki jih zahteva prosilec, torej informacije o nabavi kurilnega olja za talilne peči v mesecu januarju in februarju 2013, po ugotovitvah Pooblaščenca nedvomno razkrivajo tudi podatke o dobaviteljih in kupcih, ter pogoje nabave in prodaje. Gre torej nedvomno za podatke, ki so z navedenim aktom organa jasno opredeljeni kot poslovna skrivnost. Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je v tem delu podana poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju in s tem izjema po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
3. Sklepno
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokumenti o stanju goriva (kurilnega olja) v podzemnem rezervoarju, ki se uporablja za talilne peči v livarni, na dan 1.1.2013 in 15.2.2013, ne obstajajo. Pritožbo prosilca je zato Pooblaščenec v delu, ki se nanaša na te dokumente, štel za neutemeljeno in jo kot tako, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Prav tako je Pooblaščenec kot neutemeljene štel pritožbene navedbe prosilca glede dokumentov o nabavi goriva (kurilnega olja) za peči za taljenje aluminija v livarni za meseca januar in februar 2013. V pritožbenem postopku je namreč ugotovil, da je podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pritožbo prosilca je Pooblaščenec zato na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP tudi v tem delu zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo organa, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka