Prosilka - Zavetišče Horjul
+ -Številka: 090-74/2013/10
Kategorije: Ali dokument obstaja, Stroški
POVZETEK:
Pooblaščenec je v nasprotju z navedbami organa ugotovil, da organ z zahtevanimi kartotekami zapuščenih živali razpolaga, saj jih lahko izvozi iz računalniškega programa v obliki pdf datotek. Pooblaščenec je zato odločil, da je organ prosilki dožan posredovati zahtevane dokumente, pri čemer mora prekriti varovane osebne podatke. Stroški posredovanja informacij javnega značaja v konkretnem primeru znašajo manj kot 10 EUR, zato jih organ ni upravičen zaračunati.
ODLOČBA:
Številka: 090-74/2013/10
Datum: 13. 6. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 30. 3. 2013 zoper odločbo Zavetišča Horjul, Smrečje 55, 1354 Horjul, (v nadaljevanju organ) št. 2013-01, z dne 1. 3. 2013 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 30. 3. 2013, zoper odločbo Zavetišča Horjul št. 2013-01, z dne 1. 3. 2013 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi, ter se odloči, da mora organ prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe, v obliki elektronskega zapisa, posredovati naslednje dokumente:
1. iz mape z naslovom »macke_jan11«:
a. kartoteko s šifro 1/11 M Domžale, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
b. kartoteko s šifro 1/11 M Brezovica, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
c. kartoteko s šifro 2/11 M Borovnica, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
d. kartoteko s šifro 1/11 M Borovnica, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek najditelja,
e. kartoteko s šifro 2/11 M Domžale, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek, naslov in telefonsko številko najditelja ter ime in priimek, ki sta navedena v vrstici z naslovom EMŠO pri podatkih o najditelju,
f. kartoteko s šifro 1/11 M Vrhnika, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
g. kartoteko s šifro 3/11 M Domžale, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
h. kartoteko s šifro 2/11 M Brezovica, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
i. kartoteko s šifro 3/11 M Brezovica, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
j. kartoteko s šifro 4/11 M Brezovica, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja;
2. iz mape z naslovom »psi_jan11«:
a. kartoteko s šifro 1/11 P Brezovica, pri čemer je dolžan prekriti številko mikročipa živali, ime, priimek in naslov najditelja ter ime, priimek, naslov in telefonsko številko pri podatkih o odhodu živali,
b. kartoteko s šifro 1/11 P Kranj, pri čemer je dolžan prekriti številko mikročipa živali,
c. kartoteko s šifro 1/11 P Pivka, pri čemer je dolžan prekriti številko mikročipa živali ter ime, priimek in naslov, ki so navedeni v vrstici z naslovom Posebnosti pri podatkih o živali,
d. kartoteko s šifro 1/11 P Vodice, pri čemer je dolžan prekriti številko mikročipa živali ter ime, priimek, naslov in telefonsko številko pri podatkih o odhodu živali,
e. kartoteko s šifro 2/11 P Vodice, pri čemer je dolžan prekriti številko mikročipa živali ter ime, priimek, naslov in telefonsko številko pri podatkih o odhodu živali,
f. kartoteko s šifro 1/11 P Domžale, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek najditelja,
g. kartoteko s šifro 2/11 Kranj, pri čemer je dolžan prekriti številko mikročipa živali ter ime, priimek, naslov in telefonsko številko pri podatkih o odhodu živali,
h. kartoteko s šifro 1/11 P Logatec, pri čemer je dolžan prekriti številko mikročipa živali,
i. kartoteko s šifro 2/11 P Domžale, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
j. kartoteko s šifro 1/11 P Medvode, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek, naslov in dve telefonski številki pri podatkih o odhodu živali,
k. kartoteko s šifro 1/11 P Vrhnika, pri čemer je dolžan prekriti številko mikročipa živali ter ime, priimek, naslov in telefonsko številko pri podatkih o odhodu živali,
l. kartoteko s šifro 1/11 P Škofja Loka, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
m. kartoteko s šifro 2/11 P Vrhnika, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek, naslov in telefonsko številko pri podatkih o odhodu živali,
n. kartoteko s šifro 1/11 P Kamnik,
o. kartoteko s šifro 2/11 P Vrhnika, pri čemer je dolžan prekriti številko mikročipa živali ter naslov in telefonsko številko pri podatkih o odhodu živali,
p. kartoteko s šifro 1/11 P Ilirska Bistrica, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
q. kartoteko s šifro 2/11 P Brezovica, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
r. kartoteko s šifro 3/11 P Domžale;
3. iz mape z naslovom »macke_dec12«:
a. kartoteko s šifro 27/12 M Domžale, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
b. kartoteko s šifro 25/12 M Kamnik, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek najditelja,
c. kartoteko s šifro 28/12 M Vrhnika,
d. kartoteko s šifro 1/12 M Log Dragomer, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek, naslov in telefonsko številko najditelja,
e. kartoteko s šifro 26/12 M Kamnik, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
f. kartoteko s šifro 4/12 M Trzin,
g. kartoteko s šifro 28/12 M Domžale,
h. kartoteko s šifro 3/12 M Horjul, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja;
4. iz mape z naslovom »psi_dec12«:
a. kartoteko s šifro 13/12 P Vrhnika, pri čemer je dolžan prekriti naslov najditelja ter ime, priimek, naslov in telefonsko številko pri podatkih o odhodu živali,
b. kartoteko s šifro 25/12 P Domžale,
c. kartoteko s šifro 26/12 P Domžale,
d. kartoteko s šifro 5/12 P Vodice, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek, naslov in telefonsko številko najditelja,
e. kartoteko s šifro 5a/12 P Vodice,
f. kartoteko s šifro 5b/12 P Vodice,
g. kartoteko s šifro 5c/12 P Vodice,
h. kartoteko s šifro 5č/12 P Vodice,
i. kartoteko s šifro 5č/12 P Vodice,
j. kartoteko s šifro 5e/12 P Vodice,
k. kartoteko s šifro 5f/12 P Vodice,
l. kartoteko s šifro 5g/12 P Vodice,
m. kartoteko s šifro 6/12 P Vodice, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
n. kartoteko s šifro 7/12 P Vodice, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
o. kartoteko s šifro 27/12 P Domžale, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
p. kartoteko s šifro 28/12 P Domžale, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
q. kartoteko s šifro 14/12 P Vrhnika, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
r. kartoteko s šifro 29/12 P Domžale, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov najditelja,
s. kartoteko s šifro 4/12 P Trzin,
t. kartoteko s šifro 13/12 P Škofja Loka, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek, naslov in telefonsko številko najditelja ter ime, priimek, naslov in telefonsko številko pri podatkih o odhodu živali.
2. Organ je dolžan dokumente iz 1. točke izreka te odločbe prosilki posredovati brezplačno.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 20. 1. 2013 na organ naslovila vlogo, s katero je zahtevala, da ji organ posreduje elektronsko kopijo iz evidence oz. knjige sprejetih živali, iz katere bo razvidna zaporedna številka sprejete živali, datum, kraj najdbe, postopek z živaljo (npr. evtanazija/oddaja) in ostali vpisani podatki, ki niso varovani osebni podatki, za obdobje januar 2011 in december 2012. Kot način seznanitve je prosilka navedla elektronsko pošto.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 2013-01, z dne 1. 3. 2013. V obrazložitvi je navedel, da zahtevana informacija ni informacija javnega značaja, saj organ z njo ne razpolaga. Dokument mora v času odločanja obstajati, zahtevana informacija pa ni zajeta v nobenem dokumentu, s katerim organ razpolaga. Organ je pojasnil, katere evidence o zapuščenih in pogrešanih živalih je dolžan voditi v skladu z določbami Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Uradni list RS, št. 45/2000 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Pravilnik). Iz tega Pravilnika ne izhaja, da mora imetnik zavetišča kartoteko živali oz. evidenco hraniti tudi po oddaji oz. usmrtitvi živali. Organ je pojasnil, da zahtevanih informacij ne poseduje več in z njimi ne razpolaga, saj je vse navedene podatke posredoval občinam.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 30. 3. 2013 vložila pritožbo, v kateri je citirala določene določbe Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/2006; v nadaljevanju ZVDAGA) in navedla, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ kot izvajalec javne službe pri ravnanju z dokumentarnim gradivom postopal v skladu z ZVDAGA. Prosilka meni, da iz pojasnila organa izhaja, da zahtevano evidenco hrani le, dokler so živali v zavetišču. Zahteva za dostop do informacij javnega značaja je bila posredovana dne 20. 1. 2013, ko so bile v zavetišču živali, ki so bile sprejete 28., 29. in 30. 12. 2012 in še ni opotekel niti 30 dnevni rok, po katerem organ izstavi občinam račun za opravljene storitve, ki jim priloži predpisane evidence (kartoteke posameznih živali), torej je zahtevana evidenca v času vložitve zahteve pri organu morala obstajati. Prav tako so bile v času vložitve zahteve v zavetišču še vedno nameščene tudi druge živali, ki so bile v zavetišče sprejete decembra 2012 in po preteku 30 dnevnega roka niso bile usmrčene. Občine z zahtevanimi evidencami ne razpolagajo. Prosilka meni, da je v postopku odločanja prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanja, zato predlaga, da Pooblaščenec citirano odločbo odpravi in organu naloži, da prosilki omogoči seznanitev z zahtevano informacijo javnega značaja.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja na organ naslovil tri pozive za dostavo dokumentov in dodatna pojasnila. Organ je v odgovoru z dne 22. 4. 2013 pojasnil, da s knjigo sprejetih živali ne razpolaga. Evidence v obliki kartotečnih listov, na katerih so navedeni zaporedna številka sprejete živali po občinah, datum, kraj najdbe, postopek z živaljo in ostali podatki, organ hrani v računalniškem programu. Posamezne kartoteke organ natisne in priloži k računom, izdanim za posamezne občine. V tiskani obliki s kartotečnimi listi razpolagajo pogodbene občine. Vpogled v posamezno kartoteko je mogoč z vstopom v računalniški program oz. s ponovnim tiskanjem. V prilogi dopisa z dne 15. 5. 2013 je organ Pooblaščencu v elektronski obliki za mesec januar 2011 posredoval 10 kartotek, ki se nanašajo na mačke, in 18 kartotek, ki se nanašajo na pse, ter za mesec december 2012 8 kartotek, ki se nanašajo na mačke, in 20 kartotek, ki se nanašajo na pse. V dopisu z dne 10. 6. 2013 je organ pojasnil, da bi prosilki za posredovanje informacij javnega značaja v elektronski obliki zaračunal materialne stroške, na podlagi postavk cenika za stroške posredovanja informacij javnega značaja, in sicer cena ure dela vodje zavetišča, pretvorba na eni strani dokumenta formata A4 iz elektronske v fizično obliko, pretvorba ene strani dokumenta A4 iz fizične v elektronsko obliko in ena stran formata A4. Organ je priložil svoj Cenik za stroške posredovanja informacij javnega značaja in soglasje Ministrstva za javno upravo k temu ceniku.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec pojasnjuje, da se prosilka zoper izpodbijano odločbo ne pritožuje v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, zato vprašanje osebnih podatkov primarno ni bilo del presoje Pooblaščenca v tem pritožbenem postopku. Ker pa mora Pooblaščenec na kršitve materialnega zakona paziti po uradni dolžnosti, mora pri odločanju v pritožbenem postopku paziti tudi na dejstvo, da z izvršitvijo njegove odločbe ne pride do nezakonitega razkritja varovanih osebnih podatkov.
Pritožbene navedbe prosilke pa se nanašajo na vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami javnega značaja. Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Evidence, ki so predmet zahteve prosilke, ureja Pravilnik, ki v 21. členu določa, da mora imetnik zavetišča voditi ustrezne evidence o zapuščenih in pogrešanih živalih, sprejemu živali, vrnitvi živali njihovim skrbnikom oziroma oddaji živali novim skrbnikom, zdravljenju, poginih in usmrtitvah. Ob sprejemu v zavetišče se žival vpiše v ustrezno evidenco, ki mora vsebovati vsaj zaporedno številko vpisa v evidenco, opis in fotografijo živali, identifikacijsko številko o cepljenju proti steklini (če jo ima), navedbo, ali gre za najdeno, odvzeto ali oddano žival, uro, datum in kraj najdbe, osebno ime in naslov najditelja, uro in datum sprejema živali, osebno ime osebe, ki je žival sprejela. Evidenca mora biti izdelana oziroma zaščitena tako, da ni možno brisanje ali nepooblaščeno vpisovanje in spreminjanje podatkov. Vsaka žival mora imeti tudi kartoteko, ki mora poleg podatkov iz evidence vsebovati vsaj še naslednje podatke:
- če gre za oddano žival, podatke o skrbniku, njegovo soglasje, da lastninska pravica na živali preide na zavetišče, ter vso dokumentacijo o živali;
- če gre za odvzeto žival, mora biti priložena kopija odločbe, s katero je bila žival odvzeta;
- o zdravstvenem stanju živali ob sprejemu in o veterinarski oskrbi;
- o zdravljenju živali, morebitni sterilizaciji oziroma kastraciji, kroničnih boleznih ali poškodbah;
- o značaju oziroma obnašanju živali (odnos do ljudi in drugih živali, čistoča, prehrambene navade, lajanje, morebitna agresivnost, plašnost in drugo);
- o morebitnih poškodbah, ki jih je žival povzročila človeku ali drugi živali.
Podatke o vrnitvi živali skrbniku oziroma oddaji novemu skrbniku ali usmrtitvi se v evidenco vpiše po opravljenem postopku.
Iz navedb organa v dopisu z dne 22. 4. 2013 izhaja, da evidenco sprejetih živali vodi v obliki kartotečnih listov, ki jih hrani v računalniškem programu. Kot je organ pravilno navedel že v izpodbijani odločbi, organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem izdelajo nov dokument iz podatkov, s katerimi razpolagajo, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, iz katerih je mogoče podatke enostavno priklicati, zgolj s pomočjo nekaj klikov oz. enostavnih računalniških operacij. V obravnavanem primeru se je izkazalo, da organ lahko posamezne kartotečne liste oz. kartoteke za zahtevano obdobje izvozi iz omenjenega računalniškega programa v obliki pdf datotek ter tako na enostaven način pridobi zahtevane dokumente v obliki elektronskega zapisa. Pooblaščenec je tako ugotovil, da je organ v izpodbijani odločbi zmotno odločil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj predmet zahteve prosilke v konkretnem primeru predstavljajo dokumenti v obliki pdf datotek, ki jih je organ v prilogi dopisa z dne 15. 5. 2013 posredoval Pooblaščencu v 4 mapah:
- mapa z naslovom »macke_jan11« (10 kartotek);
- mapa z naslovom »psi_jan11 (18 kartotek);
- mapa z naslovom »macke_dec12« (8 kartotek);
- mapa z naslovom »psi_dec12« (20 kartotek).
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, ugotavljal, ali zahtevani dokumenti v delu, ki se nanaša na zahtevo prosilke, morda vsebujejo podatke, ki predstavljajo katero izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da gre za prosto dostopne informacije. Pri tem pa je treba poudariti, da je prosilka v zahtevi izrecno navedla, da varovanih osebnih podatkov ne zahteva, zato ti podatki tudi niso predmet obravnavane pritožbe. Ker pa mora Pooblaščenec mora po uradni dolžnosti paziti, da z izvršitvijo njegove odločbe ne pride do nezakonitega razkritja varovanih osebnih podatkov, je v nadaljevanju presojal, kje v zahtevanih dokumentih se ti podatki nahajajo.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, zato je treba za presojo dopustnosti razkritja upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon. Pooblaščenec ugotavlja, da varovane osebne podatke, t.j. podatke glede katerih ne obstaja zakon, ki bi organu dovoljeval njihovo razkritje, predstavljajo naslednji osebni podatki, navedeni v zahtevanih dokumentih:
- ime, priimek, naslov in telefonska številka najditelja;
- ime, priimek, naslov in telefonska številka pri podatkih o odhodu živali (to so podatki, ki se nanašajo na posvojitelje ali lastnike živali);
- številka mikročipa živali.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec organu naložil, da mora v izogib nezakonitemu razkritju varovanih osebnih podatkov v dokumentih, ki jih bo posredoval prosilki, varovane osebne podatke prekriti na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec pojasnjuje, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na podlagi zahteve pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena ZDIJZ v 2. točki določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Prosilka je v zahtevi kot način seznanitve navedla elektronsko pošto. Zakon takšne oblike seznanitve ne predvideva, smiselno pa iz takšne zahteve izhaja, da želi prosilka zahtevano informacijo pridobiti v obliki elektronskega zapisa.
Glede na to, da organ na podlagi 34. člena ZDIJZ lahko prosilcu zaračuna materialne stroške za posredovanje informacij javnega značaja in da je organ v dopisu z dne 10. 6. 2013 navedel, da bi te stroške prosilki tudi zaračunal, je moral Pooblaščenec v okviru pritožbenega postopka odločiti tudi o tem vprašanju. ZDIJZ v drugem odstavku 34. člena določa, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške. Prvi odstavek 35. člena ZDIJZ določa, da vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je bila sprejeta Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba).
Organ ima sprejet veljaven Cenik za stroške posredovanja informacij javnega značaja št. 01-2011-2, z dne 20. 4. 2011 (v nadaljevanju Cenik), ki je objavljen na spletni strani organa (http://www.zavetisce-horjul.net/doc/cenik_informacije.pdf), in h kateremu je Ministrstvo za javno upravo podalo soglasje št. 090-3/2011/42, z dne 22. 4. 2011. V dopisu z dne 10. 6. 2013 je organ pojasnil, da bi prosilki za posredovanje informacij javnega značaja v elektronski obliki zaračunal materialne stroške, na podlagi postavk iz Cenika, in sicer »cena ure dela vodje zavetišča«, »pretvorba na eni strani dokumenta formata A4 iz elektronske v fizično obliko«, »pretvorba ene strani dokumenta A4 iz fizične v elektronsko obliko« in »ena stran formata A4«.
Pooblaščenec se je najprej opredelil glede naslednjih postavk: »pretvorba na eni strani dokumenta formata A4 iz elektronske v fizično obliko«, »pretvorba ene strani dokumenta A4 iz fizične v elektronsko obliko« in »ena stran formata A4«. Organ glede teh postavk ni z ničemer pojasnil, zakaj bi mu ti stroški sploh nastali. Dejstvo je, da organ z zahtevanimi dokumenti že razpolaga v obliki, v kateri jih prosilka zahteva, t.j. elektronska oblika. Kot že rečeno, je organ zahtevane dokumente posredoval Pooblaščencu ravno v takšni obliki, in sicer v obliki pdf datotek, zato ni razumsko mogoče predvideti, zakaj bi moral organ v konkretnem primeru zahtevane dokumente pretvarjati iz elektronske v fizično obliko in obratno. Še težje je ugotoviti, zakaj bi organ prosilki zaračunal fotokopijo ene strani A4 (postavka »ena stran formata A4« je namreč navedena v delu Cenika, kjer so navedene cene za fotokopije dokumentov, kar ob uporabi sistematične razlage pomeni, da se ta postavka nanaša na ceno za fotokopijo), glede na to, da želi prosilka zahtevano informacijo prejeti v elektronski obliki. Pooblaščenec na tem mestu pripominja, da je izvedbo delnega dostopa v konkretnem primeru možno izvesti, ne da bi dokumente pretvorili v fizično obliko. Ko je dokument odprt v obliki pdf datoteke, se izdela t.i. zaslonska slika (s pomočjo tipke »Print Screen« na tipkovnici). Zatem se v operacijskem sistemu Windows odpre program »Slikar« oziroma angleško »Paint«, ki omogoča izvedbo delnega dostopa brez posebnega dodatnega strokovnega znanja s področja računalništva in informatike. Do programa »Slikar« se pride preko zaporednih klikov na ikone »Start«, »Programi«, »Pripomočki« in »Slikar«. S funkcijo »prilepi« (Ctrl+v) se v program »Slikar« prilepi zadnja izdelana zaslonska slika. Nato se s pomočjo ikone »čopič« ali ikone »pravokotnik« in črne barve izvede delni dostop. Tako spremenjen dokument se shrani. Organ si lahko naredi posebno mapo tako shranjenih dokumentov z izvedenim delnim dostopom in jo enostavno, po elektronski pošti, posreduje prosilki, ne da bi zahtevane dokumente pretvarjal iz elektronske oblike v fizično in obratno ali izdelal fotokopije. Iz navedenega izhaja, da organ ni izkazal utemeljenosti in potrebnosti zaračunavanja stroškov posredovanja po postavkah »pretvorba na eni strani dokumenta formata A4 iz elektronske v fizično obliko«, »pretvorba ene strani dokumenta A4 iz fizične v elektronsko obliko« in »ena stran formata A4«, zato teh stroškov v konkretnem primeru ni dopustno zaračunati prosilki.
Pooblaščenec je sicer že večkrat poudaril, da je zaračunavanje stroškov dela v postopku dostopa do informacij javnega značaja sporno (ker ZDIJZ tega izrecno ne določa, pravi pa, da je vpogled vedno brezplačen), vendar pa bi organ stroške dela prosilcu v konkretnem primeru zaračunal na podlagi veljavnega podzakonskega predpisa, t.j. Cenika. ZDIJZ sicer v poglavju, ki ureja stroške posredovanja informacij javnega značaja, ne predvideva možnosti, da organ prosilcu poleg materialnih stroškov zaračuna tudi stroške dela, v smislu plačila za delo, ki ga v zvezi s posredovanjem informacij opravi uslužbenec na podlagi urne postavke, določene s stroškovnikom. Možnost zaračunavanja stroškov dela pa je kljub jasni zakonski usmeritvi, dopustila Uredba, ki je uvedla možnost določanja stroškov dela s strani organov preko sprejema posebnih stroškovnikov. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je kot upravni organ vezan na vse veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in preskočijo nezakonit podzakonski predpis. Pooblaščenec mora tako pri odločanju v pritožbenem postopku upoštevati veljavni Cenik. Ta v 1. točki določa, da se cena ure dela določi glede na to, kdo, v skladu z zahtevnostjo odbiranja in priprave, odbira in pripravlja dokumente, pri čemer Cenik določa dve postavki: »cena ure dela uslužbenca – oskrbnika« in »cena ure dela vodje zavetišča«. Glede na to, da bi organ želel zaračunati ceno ure dela vodje zavetišča, ki je ovrednotena mnogo višje, kot cena ure dela uslužbenca – oskrbnika, Pooblaščenec opozarja, da zaračunavanje stroškov nikakor ne sme biti arbitrarno in v celoti odvisno od individualnih sposobnosti uslužbencev, zaposlenih pri določenem organu, oziroma organizacije dela samega organa zavezanca. Prosilec namreč ne more in ne sme biti tisti, ki bo nosil breme pomanjkljivosti organa na navedenih področjih. Pooblaščenec pa ocenjuje, da bi organ v primeru uporabe postavke »cena ure dela vodje zavetišča« prav takšne okoliščine prevalil na prosilko in ji zaračunal nesorazmerne stroške za posredovanje 56 zahtevanih dokumentov. Organ bi namreč v stroške vračunal delo po dražji postavki, čeprav bi šlo le za prekrivanje podatkov zaradi izvedbe delnega dostopa, kar nikakor ni delo, ki bi dosegalo takšno stopnjo zahtevnosti, ki jo je zmožen doseči le vodja zavetišča. Za izvedbo delnega dostopa v konkretnem primeru ni potrebno niti posebno znanje s področja dostopa do informacij javnega značaja niti posebna usposobljenost na področju računalništva in informatike, saj je treba podatke prekriti v skladu z navodili iz 1. točke izreka te odločbe in s pomočjo dodatnih pojasnil v obrazložitvi te odločbe. Ni pravilno, da prosilec nosi stroške dela, ki nastanejo zaradi morebitnega nezaupanja nadrejenih, v kakovostno delo podrejenih ali zaradi ponovnega preverjanja kakovosti opravljenega dela oziroma primernosti in pravilnosti pripravljenih dokumentov. Bistvenega pomena v konkretnem primeru pa je dejstvo, da je Pooblaščenec v pritožbenem postopku sam opravil celoten postopek odbiranja dokumentov (v 1. točki izreka te odločbe je navedel, točno katere dokumente je organ dolžan posredovati prosilki) in odločil, kateri deli zahtevanih dokumentov so prosto dostopne informacije javnega značaja (v 1. točki izreka te odločbe je navedel, katere dele zahtevanih dokumentov je organ dolžan prekriti), kar predstavlja znatnejši in bistveni del priprave dokumentov. Organu je tako ostal le majhen del postopka posredovanja informacij javnega značaja, in sicer izvedba delnega dostopa na zahtevanih dokumentih, kar v konkretnem primeru nedvomno ne predstavlja zahtevne naloge. Delnega dostopa namreč ni treba izvesti na vseh zahtevanih dokumentih, temveč le na 40. Poleg tega zahtevani dokumenti vsebujejo zelo majhno količino varovanih osebnih podatkov, ki jih je treba prekriti. Pooblaščenec na tem mestu še opozarja, da možnost, ki jo daje Uredba (zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev) ne sme postati razlog, ki daje organom zavezancem moč, da prosilce odvrnejo od vlaganja zahtev za posredovanje informacij javnega značaja. Po oceni Pooblaščenca lahko namreč zaradi nerazumno visokih stroškov posredovanja informacij javnega značaja govorimo že o negaciji (izničenju) pravice do dostopa do informacij javnega značaja, kot ustavne pravice. Pravica dostopa do informacij javnega značaja pa je temeljna človekova pravica, zagotovljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije. Višina stroškov posredovanja informacij javnega značaja mora tako ostati v najnižjem možnem obsegu oziroma ne sme nesorazmerno ovirati prosilčeve ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja. Razumni stroški dostopa do informacij javnega značaja v konkretnem primeru so po oceni Pooblaščenca, ob upoštevanju obstoječih predpisov, stroški dela po postavki »cena ure dela uslužbenca – oskrbnika«, vendar le v obsegu, ki ne pomeni prekomernega posega v ustavno zagotovljeno pravico dostopa do informacij.
Pooblaščenec je ocenil, da je razumen obseg časa, ki ga bo uslužbenec – oskrbnik potreboval za izvedbo delnega dostopa in posredovanje zahtevanih dokumentov prosilki, 42 minut. In sicer bo za izvedbo delnega dostopa na vsakem od 40 dokumentov porabil povprečno 1 minuto, za pošiljanje elektronske pošte z vsemi 56 zahtevanimi dokumenti pa 2 minuti. Glede na to, da po Ceniku cena ure (60 minut) dela uslužbenca – oskrbnika znaša 10,76 EUR (brez DDV), znaša ta cena za 42 minut dela 7,53 EUR (brez DDV). Iz »Seznama davčnih zavezancev – pravne osebe« na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije izhaja, da je organ v konkretnem primeru ni oproščen plačila DDV, zato je Pooblaščenec organu, v skladu z 41. členom Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/2011-UPB3 s spremembami in dopolnitvami), priznal tudi stroške DDV v višini 20%, zato stroški dela v konkretnem primeru znesejo 9,03 EUR z vključenim DDV.
Pooblaščenec je tako ugotovil, da bi stroški organa za posredovanje informacij v konkretnem primeru lahko znašali maksimalno 9,03 EUR z vključenim DDV. Četrti odstavek 20. člena Uredbe pa določa, da organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 10 EUR (z vključenim DDV). Glede na navedeno določbo in izračunane stroške, ki znašajo manj kot 10 EUR, organ v konkretnem primeru ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja.
Pooblaščenec zaključuje, da je pritožbi prosilke treba ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, zaradi napačnega sklepa glede dejanskega stanja in posledične napačne uporabe materialnega prava, odpraviti. Organ je dolžan prosilki brezplačno posredovati zahtevane dokumente na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka