Prosilec - Glasbena šola Domžale
+ -Številka: 090-73/2013/4
Kategorije: Ni zahtevana informacija, Notranje delovanje organa
POVZETEK:
Prosilec je zahteval dokumente v zvezi s stroški gostovanja orkestra v tujini, prilive in odlive, izjavo o politiki preprečevanja nasilja, načrt integritete in zapisnike sestankov. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu določene zahtevane dokumente že posredoval, zato je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil, daj prosilec nima več pravovarstvenega interesa, ker je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno in mu je organ zahtevane dokumente v celoti že posredoval. Prav tako je Pooblaščenec pritožbo zavrnil v delu, kjer je ugotovil, da organ z dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« ni izpolnjen. V preostalem delu je Pooblaščenec pritožbi ugodil, saj je ugotovil, da prosilcu dokumenti še niso bili posredovani in da ne predstavljajo nobene izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
ODLOČBA:
Številka: 090-73/2013/4
Datum: 3. 7. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) drugega odstavka 248. člena ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………….. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Glasbene šole Domžale, Ljubljanska 61, 1230 Domžale (v nadaljevanju organ), št. 9/2013, z dne 19. 2. 2013 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se delno ugodi in se 1., 2., 3., 4., 8. in 9. točke izreka odločbe Glasbene šole Domžale, Ljubljanska 61, 1230 Domžale, št. 9/2013, z dne 19. 2. 2013 odpravijo ter se odloči:
Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- dokument organa z dne 2. 10. 2012 z naslovom »Udeležba Godalnega orchestra GŠ Domžale in Pihalnega orkestra Domžale na 11. Festivalu EMU v Italiji od 17. – 19. maja 2012«;
- originalni zapisnik (rokopis) sestanka ………., z dne 27. 2. 2012;
- originalni zapisnik (rokopis) sestanka …………, z dne 28. 6. 2012;
- izpisek prilivov in odlivov na skupnem računu Šolskega sklada Glasbene šole Domžale, konto 291016, od 20. 5. 2012 do 9. 10. 2012 in
- Zapisnik korespondenčne seje Organizacijskega odbora za 60 – letnico GŠ Domžale, četrtek, 19. maj 2011.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 9. 10. 2012 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval:
1. Finančni plan pokritja stroškov potovanja godalnega in pihalnega orkestra Glasbene šole Domžale na festival Allermosso v Italiji od 17. – 19. 5. 2012;
2. Dokazila (računi) o nastalih stroških udeležbe godalnega in pihalnega orkestra Glasbene šole Domžale na festival Allermosso v Italiji od 17. – 19. 5. 2012;
3. Originalni zapisnik (rokopis) sestanka ………., 27. 2. 2012, zapisnikar ………;
4. Originalni zapisnik (rokopis) sestanka ……………, 28. 6. 2012, zapisnikar ……….;
5. Datoteko (izvirnik Word, doc format) zapisnika korespondenčne seje Organizacijskega odbora za 60 – letnico, dne 19. 5. 2011, zapisnikar ………..;
6. Dokument odgovorne osebe, ki definira naziv godalnega orkestra glasbene šole Domžale v prvotni obliki, kot je navedena v odgovoru IP v zadevi št. 0900-122/2012/3;
7. Izjavo o politiki preprečevanja nasilja, nadlegovanja, ustrahovanja in trpinčenja na delovnem mestu z navedbo datuma sprejema izjave in načinom seznanitve kolektiva z izjavo;
8. Načrt integritete in podatek, katera oseba Glasbene šole Domžale je določena kot skrbnik načrta integritete;
9. Kopijo originalnega bančnega izpiska prilivov in odlivov na skupnem računu Šolskega sklada Glasbene šole Domžale konto 291016, od 20. 5. 2012 do 9. 10. 2012;
10. Izpisek stanja skupnega računa šolskega sklada Glasbene šole Domžale na dan 9. 10. 2012;
11. Odgovor Sveta Glasbene šole Domžale na pritožbo …………. glede sklepov 7. Seje sveta 31. 5. 2011, ki jo je podal 30. 6. 2011;
12. Dopolnjeno »Opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov« avtorja ………., ravnatelja. V dopolnjenem dopisu se naj navede konkretna očitana težja kršitev delovne obveze iz seznama, ki ga navaja Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, ki je navedena kot zakonska osnova v dopisu …….. z dne 13. 7. 2012.
Navedene dokumente je prosilec želel v obliki fotokopij ali v elektronski obliki na zgoščenki.
Organ je prosilcu z dopisom »Odgovor na zahtevo o dostopu informacij javnega značaja, prejeto 10. 10.2012, od prosilca …………«, brez datuma, posredoval dokumente, ki se nanašajo na točke 1, 2, 6 – 9 in 11 zahteve prosilca. Glede ostalih zahtevanih dokumentov pa je navedel, da niso stvar javnega interesa.
Prosilec je pri Pooblaščencu zoper odgovor organa dne 12. 11. 2012 vložil pritožbo, ki jo je Pooblaščenec obravnaval kot pritožbo, dano na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ in se je pri Pooblaščencu vodila pod zadevo št. 092-223/2012. Pooblaščenec je v skladu s četrtim odstavkom 65. člena ZUP z dopisom št. 092-223/2012/2 z dne 14. 11.2012 organu odstopil vlogo prosilca in ga pozval, da odloči v predpisanem roku 3 (treh) delovnih dni.
Organ je prosilcu z dopisom št. 91/2012 z dne 16. 11. 2012 posredoval dokumente in pojasnil, da bo načrt finančnega plana stroškov Allegromosso opremljen z datumom nastanka, da si izpiske prilivov in odlivov prosilec lahko ogleda na sedežu računovodstva, da za naziv Godalnega orkestra GŠ Domžale Anastazijine strune po mnenju organa ni potreben pravno formalni dokument, in da naziv ni v nasprotju z rabo slovenskega jezika v šolah, ter da, če odgovor Sveta šole ni pravi, se naj direktno obrne na Svet šole, ker organ drugega dokumenta nima. Preostali dokumenti, ki so v zvezi z delavčevo zaposlitvijo, pa niso informacije javnega značaja in jih ni mogoče posredovati v okviru ZDIJZ.
Ker je prosilec še vedno vztrajal, da ni prejel vseh zahtevanih dokumentov, oz. da prejeti dokumenti niso informacija javnega značaja, ki jo je zahteval, je organ dne 19. 2. 2013 izdal odločbo št. 9/2013, s katero je zahtevo prosilca z dne 9. 10. 2012 v celoti zavrnil, ker ne obstaja interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij. Hkrati je navedel, da se zahtevani podatki nanašajo na notranje delovanje organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa.
Prosilec se je pravočasno pritožil in navedel, da v odločbi organ ponavlja ista zavajanja kot v svojih odgovorih in našteva, da je poslal popolne dokumente, kar ne ustreza resnici. Prosilec je pomanjkljivosti poslanih dokumentov navedel že v pritožbi zaradi molka organa dne 13. 11. 2012. Organ navaja, da je poslal Finančni plan pokritja stroškov gostovanja godalnega in pihalnega orkestra na festivalu Allegromosso, glede katerega, poleg ostalih pomanjkljivosti (konkretne podlage za planiranje stroškov), obstaja tudi utemeljen sum ponarejanja datuma dokumenta (z datumom opremljenega šele naknadno, po pritožbi), zaradi česar je prosilec v novi zahtevi za dostop z dne 14.11. 2012 zahteval originalno datoteko. Nadalje organ vztrajno ponavlja, da je poslal odgovor Sveta šole, katerega je prosilec zahteval s pritožbo že dne 30. 6. 2011, vendar ga do danes ni dobil. Namesto tega je samovoljno, z zlorabo položaja, odgovoril predsednik sveta …….., ki pritožbe prosilca sploh ni uvrstil na sestanek sveta. Tudi tako ravnanje dokazuje, da se organ upira posredovanju informacije predvsem zato, ker skuša prikriti številne nezakonitosti in korupcijo. Dejstvo je tudi, da organ prikriva originalne podatke (izpise bank) prilivov in odlivov na račun Šolskega sklada, zato jih noče posredovati oz. posreduje domnevno prirejene podatke. Nadalje prosilec navaja, da organ že več let krši Zakon o javni rabi slovenskega jezika (primer Anastasia Stings), zato je razumljivo, da v zvezi s tem noče posredovati zahtevanih dokumentov. Organ analogno primeru zahtev za informacijo javnega značaja tudi v tem primeru sploh ni izdajal ustreznih pravno formalnih dokumentov (npr. odločbe o nazivu). Organ kot razlog zavrnitve zahteve prosilca navaja, da bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo motnje pri delovanju organa, pri čemer nikjer konkretno ne obrazloži, za kakšne motnje naj bi šlo in s čim bi bilo v primeru posredovanja dokumentov ogroženo delovanje ustanove, niti kakšna škoda bi bila povzročena s tem. Nadalje prosilec navaja, da glede na to, da organ informacij ne želi razkriti, obstaja utemeljen sum, da bi ga lahko spravile v zadrego, osramotile, mu škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njegovega delovanja. Prosilec pritrjuje, da zoper organ potekajo sodni postopki, in da bi lahko dokumente pridobil tudi z nalogom sodišča, vendar sodi, da je bolj ekonomično in hitreje pridobiti dokumente po ZDIJZ. Obenem opozarja na možnost uničenja dokumentov zaradi dolžine trajanja sodnih postopkov. Prosilec navaja še druge argumente, ki pa za ta pritožbeni postopek niso relevantni.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 16/2013 z dne 26. 3. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. K dopisu je organ priložil zahtevane dokumente in podal dodatna pojasnila. Organ je navedel, da je večino zahtevanih dokumentov prosilcu že bilo poslanih, vendar jih ocenjuje kot neustrezne oz. neformalne. Organ še dodaja, da prosilec izrablja institut dostopa do informacij javnega značaja, saj sam navaja, da dokumente potrebuje v postopkih pred različnimi organi. Evidentno je, da lahko te dokumente v postopkih pred organi tudi pridobi.
Za popolno ugotovitev dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 26. 6. 2013 pri organu na podlagi 11. člena ZInfP izvedel ogled in camera, o katerem je nastal zapisnik o ogledu.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Načelo prostega dostopa
V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove zahteve in pritožbe ni pravno relevanten. Organ zavezanec na prvi stopnji in Pooblaščenec kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Rezultat presoje oziroma odločitev mora biti enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.
Pooblaščenec ugotavlja (in tako posredno izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe in navedb organa v odstopu pritožbe), da organ zahteve prosilca ni obravnaval v okviru pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je dovoljena vsakomur, s čimer je napačno uporabil materialni predpis. Zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja je organ obravnaval glede na to, kdo je informacije zahteval, čeprav javnost in odprtost delovanja v skladu z ZDIJZ ne moreta biti odvisna od tega, kateri subjekt je informacijo zahteval, ampak zgolj od tega, ali je ta informacija po svoji vsebini prosto dostopna informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti vsem, torej javnosti.
Navedba organa, da ima organ pravico, da oceni upravičenost zahteve prosilca, je smiselna v primeru ugotovitve izpolnjevanja vseh obveznih sestavin zahteve po 17. členu ZDIJZ, ne pa v smislu ugotavljanja pravnega interesa prosilca. Torej, zakaj prosilec informacijo javnega značaja potrebuje, je povrem irelevantno. Tako je odveč tudi bojazen organa, kakšne možne negativne ali pozitivne učinke bi razkritje informacij imelo, saj so prosto dostopne samo tiste informacije, za katere se ugotovi, da gre za informacijo javnega značaja in da ni podana nobena od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Razlog, da organ informacij ne želi razkriti, ker bi ga lahko spravile v zadrego, ga osramotile, mu škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njegovega delovanja, ni relevanten razlog za zavrnitev dostopa v postopku po ZDIJZ. V končni fazi imajo organi malo razlogov za nerazkritje svojega dela, če v resnici delajo v interesu javnosti in za njeno dobro, kot bi morali. Sama pravica dostopa do informacij javnega značaja je torej omejena le, v kolikor obstaja katera izmed 11. taksativno naštetih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Na tem mestu Pooblaščenec še dodaja, da navedbe prosilca, da se naj zahtevani dokumenti presodijo tudi z vidika pravilnosti oz. zakonitosti ter posledično v smislu osebne odgovornosti odgovornega organa, presegajo pristojnosti Pooblaščenca. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZInfP je Pooblaščenec pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Pooblaščenec v pritožbenem postopku presoja zahtevane dokumente le z vidika, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja oz. ali obstaja katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ne pa z vidika, ali je dokument zakonit, ali ima vse potrebne sestavine, ali je organ ravnal pravilno, itd.
2. Informacije javnega značaja, ki so predmet obravnavane zahteve
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, saj dejavnosti zavoda štejejo kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. Za razjasnitev dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu opravil ogled in camera. Na ogledu je Pooblaščenec preverjal, ali je organ prosilcu že posredoval določene zahtevane dokumente ali obstajajo še morebitni drugi dokumenti, ki so predmet zahteve in prosilcu še niso bili posredovani.
2.1 Obrazložitev k pritožbi zoper 1., 5., 6., 7. in 10. alinejo izreka izpodbijane odločbe
Organ je v izpodbijani odločbi in v odstopu pritožbe navedel, da je prosilcu dne 30. 11. 2012 že poslal Finančni plan pokritja stroškov Allegromosso, račune o stroških udeležbe godalnega in pihalnega orkestra na festivalu Allegromosso, odgovor o nazivu godalnega orkestra, izjavo o politiki preprečevanja in integritete, načrt integritete, skrbnika načrta in odgovor Sveta šole na pritožbo ………. z dne 30. 6. 2011. Prav tako je organ prosilca pozval, da si vse izpiske odlivov in prilivov na račun Šolskega sklada Glasbene šole Domžale lahko ogleda na sedežu računovodstva IPSE d.o.o..
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku, na podlagi pregleda dokumentacije in ugotovitev na ogledu in camera, ugotovil, da je organ prosilcu že posredoval naslednje dokumente:
- Finančni plan kritja stroškov Allermosso z dne 1. 3. 2012 - Na ogledu in camera je organ povedal, da je prosilcu z dopisom z dne 30. 10. 2012 posredoval Finančni plan kritja stroškov Allermosso brez datuma. Ker je prosilec vztrajal, da želi dokument opremljen z datumom, je organ na dokumentu popravil datum na »1. 3. 2012« in prosilcu z dopisom št. 91/2012 z dne 16. 11. 2012 takšen dokument tudi posredoval. Prosilec je torej prejel oba dokumenta Finančni plan kritja stroškov Allermosso, enega brez datuma in enega z datumom 1. 3. 2012. Da je prosilec prejel oba dokumenta, izhaja tudi iz vloge prosilca z dne 12. 11. 2012, naslovljene kot pritožba zaradi molka, kjer prosilec navaja, da mu je organ poslal Finančni plan pokritja stroškov Allegromosso, ki je brez datuma (zavajanje), narejen neprofesionalno, brez ustrezne dokumentacije predvidenih stroškov (npr. predračuni) in vloge prosilca z dne 5. 12. 2012, obe poslani Pooblaščencu po elektronski pošti. Glede na navedeno je organ prosilcu že posredoval dokument, ki predstavlja finančni plan pokritja stroškov potovanja godalnega in pihalnega orkestra Glasbene šole Domžale na festival Allermosso v Italiji od 17. – 19. 5. 2012, hkrati pa je Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga še z dokumentom z dne 2. 10. 2012 z naslovom »Udeležba Godalnega orkestra…«. Iz njegove vsebine jasno izhaja, da se nanaša na udeležbo godalnega orkestra organa na festivalu v Italiji in zajema tudi stroške gostovanja. Po pregledu dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, saj ne vsebuje nobene izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Tega mnenja je tudi organ, ki nima nobenih zadržkov glede posredovanja dokumenta prosilcu. Glede na navedeno je Pooblaščenec zaključil, da se pritožbi prosilca zoper 1. alinejo izreka izpodbijane odločbe, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, ugodi, da se izpodbijana odločba v tem delu odpravi ter se odloči, da je organ dolžan prosilcu posredovati dokument z dne 2. 10. 2012, z naslovom »Udeležba Godalnega orchestra…«.
- Račun št.:12/0309, Fattura št. 6000229, z dne 2.3.2012, št. 0600110 z dne 9. 5. 2012 in št. 557 z dne 19. 5. 2012 - Na ogledu in camera je organ povedal, da je prosilec te dokumente dobil z dopisom organa z dne 30. 10. 2012. Navedeno izhaja tudi iz dopisa organa »Odgovor na zahtevo o dostopu informacij javnega značaja, prejeto 10. 10.2012, od prosilca ……….« brez datuma in številke, ki ga je prosilec prejel dne 26. 10. 2012 in enakega dopisa, le opremljenega z datumom dne 30. 10. 2012. Glede na navedeno je Pooblaščenec zaključil, da organ ne razpolaga z drugi dokazili (računi) o nastalih stroških udeležbe godalnega in pihalnega orkestra Glasbene šole Domžale na festival Allermosso v Italiji od 17. – 19. 5. 2012, kot z dokumenti, ki jih je prosilec v okviru zahteve po ZDIJZ že prejel. Pritožba prosilca se tako v tem delu zavrne.
- dokument odgovorne osebe organa o nazivu godalnega orkestra glasbene šole Domžale - Organ na ogledu pove, da dokument odgovorne osebe o nazivu godalnega orchestra Glasbene šole v prvotni obliki ne obstaja, saj po presoji organa niti ni potreben. Vsi nazivi orkestrov in skupina so opredeljeni in dogovorjeni med odgovorno osebo in vodjo skupine. Organ pove, da je prosilec dokument, s katerim je bilo dodeljeno novo ime godalnemu orkestru, in sicer Godalni orkester GŠ Domžale Anastazijine strune, že dobil z dopisom organa z dne 30. 10. 2012 oz. naknadno z dopisom organa št. 91/2012 z dne 16. 11. 2012. Da je prosilec ta dokument dobil, izhaja tudi iz njegove vloge z dne 12. 11. 2012, naslovljene kot pritožba zaradi molka, kjer prosilec navaja, da pojasnilo dokazuje popolno neprofesionalnost in nezakonito ravnanje v smislu zakona o rabi slovenskega jezika v javnih ustanovah. Glede na navedeno je Pooblaščenec zaključil, da organ ne razpolaga z nobenim drugim dokumentom odgovorne osebe organa, ki definira naziv godalnega orkestra glasbene šole Domžale v prvotni obliki kot z dokumentom, ki ga je prosilec v okviru zahteve po ZDIJZ že prejel. Pritožba prosilca se tako v tem delu zavrne.
- Izjavo o politiki preprečevanja nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih z dne 28. 11. 2011, s prilogo Izvaja delavcev o seznanitvi z navodili o ravnanju in ukrepih za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu (mobbing) ter za odpravo njegovih posledic Pooblaščenec je po pregledu dokumentacije in ugotovitev na ogledu in camera ugotovil, da je prosilec ta dokument že prejel z dopisom organa »Odgovor na zahtevo o dostopu informacij javnega značaja prejeto 10. 10.2012, od prosilca ……….« brez datuma in številke, ki ga je prosilec prejel dne 26. 10. 2012. Namreč, tudi prosilec sam, v vlogi z dne 12. 11. 2012, naslovljeni kot pritožba zaradi molka organa, navaja, da je organ posredoval samo nekatere zahtevane dokumente (Izjava o politiki preprečevanja nasilja, Načrt integritete, računi stroškov potovanja orkestrov šole). Glede na navedeno je prosilec v celoti že prejel zahtevan dokument. Pritožba prosilca se tako v tem delu zavrne.
- Načrt integritete Glasbene šole Domžale; glej obrazložitev pod prejšnjo alinejo.
- Dokument predsednika sveta GŠ Domžale, št. 52/2011 z dne 11. 10. 2011 z zadevo »Odgovori na postavljena vprašanja« - na ogledu je organ pojasnil, da je prosilec dokument predsednika sveta GŠ Domžale, št. 52/2011 z dne 11. 10. 2011 prejel z dopisom organa z dne 30. 10. 2012 oz. naknadno z dopisom organa št. 91/2012 z dne 16. 11. 2012. Iz vloge prosilca z dne 12. 11. 2012, naslovljene kot pritožba zaradi molka organa, izhaja, da je prosilec ta dokument prejel, s tem, ko navaja sledeče: »Poslani odgovor predsednika sveta šole NI odgovor sveta šole. Sam svet šole moje pritožbe sploh ni obravnaval kot bi bilo pravilno, pač pa je predsednik odgovoril samovoljno, brez vednosti članov sveta šole, preko svojih pristojnosti in tako tudi zlorabil položaj. Poslani odgovor je še eno zavajanje«. V naslednjem dopisu št. 91/2012 z dne 16. 11. 2012 je organ prosilcu pojasnil, da če odgovor Sveta šole ni pravi, se naj prosilec obrne direktno na Svet šole, kajti organ drugega dokumenta nima. Na podlagi ugotovljenih dejstev je Pooblaščenec zaključil, da organ z drugim dokumentov, ki bi naj predstavljal odgovor Sveta Glasbene šole Domžale na pritožbo …………. glede sklepov 7. seje sveta 31. 5. 2011, ki jo je podal 30. 6. 2011, kot s tistim, ki ga je prosilcu že posredoval, ne razpolaga. Pritožba prosilca se tako v tem delu zavrne.
V obravnavanem primeru je organ glede 2, 6, 7, 8 in 11 točke zahteve prosilcu v celoti posredoval razpoložljive dokumente. Ker pa je prosilec menil, da to niso informacije, ki jih je zahteval ali da organ razpolaga še z drugimi informacijami, je organ pritožbo prosilca obravnaval kot pritožbo, podano na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ in zahtevo prosilca z izpodbijano odločbo v celoti zavrnil, torej tudi 2, 6, 7, 8 in 11 točko zahteve. Iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da se zahteva v skladu z določbo 6. člena ZDIJZ zavrne, saj ne obstaja interes javnosti za razkritje zahtevanih podatkov, medtem ko je organ v obrazložitvi pojasnil, da je prosilcu dne 30. 10. 2012 posredoval zgoraj opredeljene dokumente. Glede na navedeno je organ 2, 6, 7, 8 in 11 točko zahteve prosilca zavrnil v smislu, da organ z drugimi informacijami kot tistimi, ki so bile prosilcu že posredovane, ne razpolaga. Pooblaščenec ugotavlja, da je odločba v tem delu pomanjkljivo obrazložena, izrek pa je v neskladju z obrazložitvijo, zato je Pooblaščenec v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP dopolnil postopek in odpravil omenjene nepravilnosti.
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da so bili dokumenti glede 2, 6, 7, 8 in 11 točke zahteve prosilca le-temu v celoti posredovani dne 26. 10. 2012, 30. 10. 2013 in 16. 11. 2012 in torej prosilec z njimi že razpolaga. Prosilec torej nima več pravovarstvenega interesa, ker je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno in mu je organ zahtevane dokumente v celoti že posredoval. Pooblaščenec je mnenja, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati iste informacije javnega značaja, saj zato nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi predhodni zahtevi za dostop že ugodeno.
Pooblaščenec še dodaja, da se je v pritožbenem postopku z vsemi razpoložljivimi dokaznimi sredstvi prepričal, da organ drugih dokumentov nima. V okviru konkretnega pritožbenega postopka je torej izvedel vsa dokazna sredstva (ogled na terenu, zaslišanje uradnih oseb pri organu), ki so bila na voljo, prosilec sam pa tudi ni predlagal nobenih drugih dokaznih sredstev oz. ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da zahtevani dokumenti dejansko obstajajo in kje naj bi se nahajali (v smislu lokacije, ki naj jo Pooblaščenec pregleda ali zaslišanja odgovorne osebe, pri kateri naj bi se dokumenti hranili). Zgolj pavšalna navedba, da bi zahtevani dokumenti morali obstajati, brez konkretnih okoliščin, iz katerih izhaja, da dejansko obstajajo, pa Pooblaščenca tudi ni mogla voditi do drugačne ugotovitve v tem postopku. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ni imel nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da drugi dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z drugimi informacijami še razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
Organ je torej v 5, 6, 7 in 10 alineji izreka izpodbijane odločbe pravilno zavrnil zahtevo prosilca, vendar jo obrazložil z napačnimi argumenti. Kot ugotovljeno, prosilec že v celoti razpolaga z dokumenti iz 2, 6, 7, 8 in 11 točke svoje zahteve, zato se pritožba prosilca v tem delu, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrne in potrdi odločitev organa v 5, 6, 7 in 10 alineji izreka izpodbijane odločbe.
2.2 Obrazložitev k pritožbi zoper 11. alinejo izreka izpodbijane odločbe
Nadalje je Pooblaščenec na ogledu in camera ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumentom iz 12. točke zahteve, kjer je prosilec zahteval dopolnjeno »Opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov« avtorja ………., ravnatelja, v katerem se naj navede konkretna očitana težja kršitev delovne obveze iz seznama, ki ga navaja Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, ki je navedena kot zakonska osnova v dopisu …………. z dne 13. 7. 2012. Pooblaščenec je na ogledu preverjal tudi možnost, ali obstaja kakšen drug dokument, ki bi ustrezal zahtevi prosilca, vendar ugotovil, da organ tudi s takšnim dokumentom ne razpolaga. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.
Glede na navedeno je organ v 11. točki izreka izpodbijane odločbe pravilno zavrnil zahtevo prosilca iz 12. točke, vendar jo obrazložil z napačnimi razlogi. Organ je namreč zahtevo prosilca v tem delu zavrnil iz razloga, da gre za notranje delovanje organa, in da ne obstaja interes javnosti za razkritje dokumenta in ne iz razloga neobstoja informacije javnega značaja. Pooblaščenec je tako, na podlagi drugega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 251. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper 11. točko izreka izpodbijane odločbe kot neutemeljeno zavrnil, saj je ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« ni izpolnjen.
2.3 Obrazložitev k pritožbi zoper 2. in 3. alinejo izreka izpodbijane odločbe
Organ je zavrnil dostop do originalnega zapisnika (rokopisa) sestanka ………., z dne 27. 2. 2012 in originalnega zapisnika (rokopisa) sestanka ……….., z dne 28. 6. 2012 iz razloga obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec pojasnjuje, da lahko organ upoštevaje izjemo notranjega delovanja prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Pooblaščenec je ugotovil, da organ z zapisnikoma razpolaga in da je bil predmet sestankov, o katerih sta nastala zahtevana zapisnika, obravnava vsebine oz. podatkov, ki se morajo pisati, in ki jih učitelj piše v Dnevnik individualnega pouka pod točko Analiza pedagoškega dela.
V skladu s 4. členom Pravilnika o dokumentaciji v glasbenih šolah (Uradni list RS št. 61/2012) učitelj vodi dokumentacijo o poteku pouka in drugega vzgojno-izobraževalnega dela. Iz točke 4.1. priloge, ki je sestavni del pravilnika, izhaja, da mora glasbena šola voditi dnevnik individualnega pouka, v katerega se vpisujejo podatki o posameznem učencu (pregled vpisa, pregled ocen in drugi podatki ob koncu šolskega leta), pregled uspeha in izostankov ob koncu šolskega leta, ime in priimek, datum, kraj in država rojstva, naslov prebivališča, telefonska številka in naslov za nujna sporočila, številka matičnega lista, podatki o šoli, ki jo učenec obiskuje poleg glasbene šole, podatki o ostalih predmetih – razred in učni uspeh, datum izpita, podatki o izostankih od pouka, podatki o sodelovanju na nastopih in tekmovanjih, evidenca pouka, podatki o sodelovanju s starši, analiza pedagoškega dela, podatki o hospitacijah, urnik pouka.
Glede na vsebino zapisnikov bi ju lahko šteli kot dokumenta, ki sta bila sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem organa. Iz zapisnikov lahko razberemo delo organa oz. ukrepanje predstojnika organa v zvezi z opravljanjem delovnih obveznosti javnega uslužbenca. Pooblaščenec je mnenja, da je prvi kriterij za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podan, zato je potrebno še presoditi, ali bi razkritje takšnega dokumenta povzročilo motnje pri delovanju organa. Po pregledu vsebine zapisnikov je Pooblaščenec ugotovil, da je ta v celoti v zvezi z opravljanjem delovnih obveznosti javnega uslužbenca, v zvezi z vodenjem dokumentacije o poteku pouka in drugega vzgojno-izobraževalnega dela. Razkritje dokumenta, ki vsebuje podatke o tem, kaj so delovne obveznosti javnega uslužbenca, kako opravlja svoje delo, ki je predpisano in kako reagira predstojnik organa v zvezi z (ne)izpolnjevanjem delovnih obveznosti javnega uslužbenca, ne more resno ogroziti procesa delovanja organa oziroma povzročili motnje v delovanju organa. Za obstoj izjeme notranjega delovanja ne zadostuje dokazni standard »da je zelo verjetno«, da bi razkritje lahko pripeljalo do motenj, temveč dokazni standard »onkraj dvoma«. Tako je odločilo tudi Upravno sodišče RS v zvezi z izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v sodbi št. I U 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011. Tudi sam organ se zgolj pavšalno sklicuje na izjemo notranjega delovanja, ne da bi se konkretno opredelil do škode, ki bi z razkritjem lahko nastala.
Pooblaščene tako ugotavlja, da zapisnika ne izpolnjujeta drugega pogoja izjeme notranjega delovanja organa, zato je Pooblaščenec, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP in v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP), izvedel preizkus, ali dokumenta vsebujeta še katero izjemo, določeno v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Imena in priimki javnih uslužbencev in funkcionarjev ter podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca nedvomno predstavljajo osebne podatke v smislu Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1), vendar pa je na tem mestu treba poudariti, da je ena od najpomembnejših funkcij pravice do informacij javnega značaja njena nadzorna funkcija. V 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Pooblaščenec je po temeljitem pregledu vsebine zapisnikov ugotovil, da v besedilu ni drugih osebnih podatkov javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev, kot osebnih podatkov povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar je na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ zadosten argument za razkritje takšnega dokumenta javnosti.
V zapisniku je tudi osebno ime odvetnika, pri katerem pa ne gre za varovan osebni podatek. Ti podatki so namreč že javno dostopni na svetovnem spletu (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov), v obravnavani zadevi pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica.
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilca v tem delu utemeljena, zato je Pooblaščenec, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
2.4 Obrazložitev k pritožbi zoper 8. in 9. alinejo izreka izpodbijane odločbe
Organ je v celoti zavrnil zahtevo prosilca po kopiji originalnega bančnega izpiska prilivov in odlivov na skupnem računu Šolskega sklada Glasbene šole Domžale za konto 291016, od 20. 5. 2012 do 9. 10. 2012 ter izpisek stanja skupnega računa šolskega sklada Glasbene šole Domžale na dan 9. 10. 2012 iz razloga izjeme notranjega delovanja, pri čemer se je na zatrjevano izjemo skliceval le pavšalno, brez konkretne obrazložitve. Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevani dokumenti že pojmovno ne ustrezajo kriterijem izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in torej zatrjevana izjema ni podana.
Na ogledu in camera je Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga z izpiskom prilivov in odlivov na skupnem računu Šolskega sklada Glasbene šole Domžale, konto 291016, od 20. 5. 2012 do 9. 10. 2012, iz katerega je razvidno tudi stanje na dan 9. 10. 2012. Po pregledu dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da je organ prosilcu že posredoval določene dokumente v zvezi s to zahtevo, vendar jih ni mogoče točno določiti, saj je prosilec v dopisu z dne 12. 11. 2012, naslovljenem kot pritožba zoper molk organa, navedel, da organ s ponovnim namenom zavajanja namesto originalnih izpiskov pošilja izpisek računovodske firme, ki vodi računovodstvo. Dodal še je, da so možna ponarejanja, na izpisku ni nikakršnih odlivov za obdobje 10 mesecev, čeprav je organ od sklada pridobil cca. 3000 EUR. Ker prosilec ni bil zadovoljen s prejetimi dokumenti, ga je organ večkrat povabil, da si lahko prilive in odlive na računu Šolskega sklada GŠ Domžale ogleda na sedežu računovodstva IPSE d.o.o. po predhodni najavi.
Na podlagi pregleda dokumentacije in ugotovitev na ogledu in camera je Pooblaščenec ugotovil, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, kot z izpiskom prilivov in odlivov na skupnem računu Šolskega sklada Glasbene šole Domžale, konto 291016, od 20. 5. 2012 do 9. 10. 2012. Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s še katerimi drugimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da je bil organ v postopku pripravljen sodelovati s prosilcem in da ničesar ne prikriva, saj je prosilca večkrat pozval, da se sam osebno oglasi pri organu oz. sedežu računovodstva in sam pregleda ter vpogleda v zahtevane dokumente.
Pooblaščenec je navedeni dokument preverjal z vidika morebitnih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da gre za prosto dostopen dokument. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilca v tem delu utemeljena, zato je Pooblaščenec, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, 8. in 9. točko izreka izpodbijane odločbe odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
2.5 Obrazložitev k pritožbi zoper 4. alinejo izreka izpodbijane odločbe
Prosilec je zahteval datoteko (izvirnik Word, doc format) zapisnika korespondenčne seje Organizacijskega odbora za 60 – letnico, dne 19. 5. 2011, zapisnikar ……….., glede katere je Pooblaščenec na ogledu in camera ugotovil, da organ razpolaga le z Zapisnikom korespondenčne seje Organizacijskega odbora za 60 – letnico GŠ Domžale, četrtek, 19. maj 2011 v papirnati obliki. Organ torej z elektronsko obliko zahtevanega dokumenta ne razpolaga, zato se prosilcu omogoči dostop do kopije Zapisnika korespondenčne seje Organizacijskega odbora za 60 – letnico GŠ Domžale, četrtek, 19. maj 2011, v papirnati obliki. Glede zapisnika je namreč Pooblaščenec ugotovil, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, saj ni podana nobena od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilca v tem delu utemeljena, zato je, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, 4. točko izreka izpodbijane odločbe odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
3. Sklepno
Glede na navedbe organa v izpodbijani odločbi Pooblaščenec še pojasnjuje, da je v konkretnem primeru nepotrebno izvajati test javnega interesa, ker gre že v osnovi za prosto dostopne informacije javnega značaja, s katerimi organ razpolaga. Test interesa javnosti je namreč urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, in določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, četudi le-ta predstavlja izjemo do prostega dostopa, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Pogoj za uporabo testa interesa javnosti je torej obstoj ene izmed zakonskih izjem, zaradi katere se dostop do informacije sicer lahko zavrne. Ker Pooblaščenec v konkretnem primeru ni ugotovil nobene izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, sploh ni podlage za uporabo testa interesa javnosti. Kot že povedano, so zahtevane informacije prosto dostopne informacije javnega značaja, ker ni podana nobena izjema od prosto dostopnih informacij.
Kot izhaja iz vsega zgoraj ugotovljenega je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo organa na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP delno odpravil ter odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa pritožbo, na podlagi drugega odstavka 248. člena v povezavi s prvim odstavkom 251. člena ZUP, zavrnil in odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka