Prosilka - Državni izpitni center
+ -Številka: 090-71/2013/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilka je od organa zahtevala podatke, ki jih grafični prikazi v Letnih poročilih vsebujejo, in sicer v obliki tabele, ali v drugi obliki, kjer bodo namesto grafičnega prikaza številke. Pooblaščenec je ugotovil, da organ določene statistične analize izdela zgolj v fazi priprave letnega poročila, pri čemer iz baz podatkov, s pomočjo računalniške kode in brezplačnega programa, ki ga uporablja, ustvari grafe oziroma slikovno gradivo, izrecno z namenom predstavitve določenih statističnih analiz za vsakokratno letno poročilo. Podatkov pa kasneje ne hrani na način, da bi bili ti po posamičnih grafih lahko dostopni v smislu dokumenta v materializirani obliki, kar je običajen način dela v okoljih za obdelavo in analizo podatkov. Ker podatki, ki jih zahteva prosilka, je Pooblaščenec pritožbo prosilke zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-71/2013/4
Datum: 24. 6. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo Državnega izpitnega centra, Ob železnici 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1-1/2013-8, z dne 25. 2. 2013, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 7. 2. 2013 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedla, da je organ objavil Letno poročilo o izvedbi NPZ v šolskem letu 2010/2011. Poročilo vsebuje tudi nekaj grafičnih prikazov, med drugim prikaze na straneh 72, 77, 133. Prosilka prosi za podatke, ki jih grafični prikazi vsebujejo, v obliki tabele ali v drugi obliki, kjer bodo številke. Prosilke ne zanimajo imena osnovnih šol, le številke.
Organ je dne 25. 2. 2013 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilke zavrnil, ker informacija, ki jo prosilka zahteva, torej številčni podatki grafičnih prikazov, prikazanih na straneh 72, 77 in 133 Letnega poročila o izvedbi NPZ v šolskem letu 2010/20111, pri organu ne obstajajo v obliki dokumenta. Slike v letnih poročilih so namreč rezultat določene računalniške kode, ki za pripravo grafičnih prikazov ne omogoča nastanka nobene začasne ali trajne datoteke s številčnimi podatki.
Zoper odločbo organa je prosilka dne 15. 3. 2013 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je nemogoče, da bi se grafi izrisovali brez neke podlage v obliki številk. Zagotovo ima organ podatke, ki so v obliki grafičnega prikaza, tudi v obliki tabele, saj je grafični prikaz nastal na podlagi neke tabele ali številk. Če graf prikazuje npr. piko pri vrednosti 45, potem obstaja tudi seznam vseh vrednosti, ki so na grafu, vključno s št. 45. Pri vsakem grafu je podlaga neka tabela ali drug seznam številk. In ker organ izdeluje grafe, kar tudi ne zanika, zagotovo ima tudi številke, iz katerih izdeluje grafe.
Organ je pritožbo prosilke, z dopisom št. 090-1/2013, z dne 15. 3. 2013, v skladu z 245. členom ZUP, odstopil Pooblaščencu, ki jo je prejel dne 28. 3. 2013. Ob preizkusu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in jo je vložila upravičena oseba.
Pooblaščenec je dne 25. 4. 2013 organu poslal poziv, naj mu pošlje dokumente s podatki, ki so predmet tega pritožbenega postopka. Pri tem je Pooblaščenec organ izrecno opozoril, da organi sicer niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, da pa so izjema informacije, ki se pri organu nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa.
Pooblaščenec je dne 7. 5. 2013 prejel dopis organa, v katerem je organ Pooblaščencu ponovno pojasnil, da pri organu zahtevani podatki ne obstajajo v obliki dokumenta in jih ne more posredovati. Je pa organ Pooblaščencu posredoval računalniško kodo, ki deluje v programskem okolju R, ki je matematično-statistično okolje za obdelavo in analizo podatkov in je podlaga za pripravo predmetnih grafov iz letnih poročil.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa, sporno pa je, ali organ z njo razpolaga v materializirani obliki. Na dodaten poziv Pooblaščenca organu, naj mu informacijo, ki je predmet presoje, posreduje, je organ namreč posredoval dogovor, da s takšnimi podatki, kot jih v konkretnem primeru zahteva prosilka, sploh ne razpolaga.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Velja pa, da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v računalniških bazah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Je pa je tudi pri informacijah, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben relativiziran pristop, pri tem pa je treba upoštevati tudi:
- zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve informacij po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in če je ta pogoj izpolnjen še
- razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta.
Iz dopisa organa št. 090-1/2013-44 z dne 6. 5. 2013 izhaja, da izpis podatkov, ki jih zahteva prosilka, v konkretnem primeru ni možen. Je pa organ Pooblaščencu posredoval računalniško kodo, ki deluje v programskem okolju R, ki je matematično-statistično okolje za obdelavo in analizo podatkov in jo je možno v programskem okolju R preprosto pognati. Organ je pri tem pojasnil, da se ob nameščenih ODBC gonilnikih, dostopu do podatkovne baze organa in ustreznih varnostnih pravicah na trdi disk računalnika izriše slikovna datoteka tipa PNG, ki se vstavi neposredno v letno poročilo o izvedbi NPZ.
Iz navedenega izhaja, da organ grafe, kot so predstavljeni na straneh 72, 77 in 133 Letnega poročila o izvedbi NPZ v šolskem letu 2010/2011, izdela neposredno preko dostopa do podatkov iz svojih podatkovnih baz in uporabe programa, ki je brezplačen in je dostopen vsem na www.r-project.org. Organ torej (predhodno) ne izdela posebnih datotek, ki bi za vsak posamezen graf v letnem poročilu prikazovali podlago za statistično analizo. Ob tem Pooblaščenec pripominja, da so programi, ki jih uporabljajo državni organi, načeloma prilagojeni potrebam njihovega dela, zato je povsem verjetno, kar trdi organ, da organ določene statistične analize izdela zgolj v fazi priprave letnega poročila, pri čemer iz baz podatkov, s pomočjo računalniške kode in brezplačnega programa, ki ga uporablja, ustvari grafe oziroma slikovno gradivo, izrecno z namenom predstavitve določenih statističnih analiz za vsakokratno letno poročilo. Podatkov pa kasneje ne hrani na način, da bi bili ti po posamičnih grafih lahko dostopni v smislu dokumenta v materializirani obliki. Ne moremo torej govoriti o avtomatizirani pridobitvi zahtevanih informacij s strani organa, kar so sicer organi zavezanci dolžni storiti, ne glede na to, da gre na nek način za ustvarjanje novih dokumentov.
Glede pritožbene navedbe prosilke, da ni mogoče, da se grafi ne bi izrisovali brez neke podlage v obliki številk, je torej potrebno pojasniti, da so podlaga grafom res številke, ki sicer obstajajo v obsežni bazi podatkov organa, vendar pa se ti podatki preko ODBC vmesnika prenesejo na podlagi pripravljene računalniške kode neposredno v program, ki kot končni izdelek izriše graf, ki ga organ potrebuje pri pripravi letnega poročila. V vmesnem času pa ne nastanejo morebitne začasne datoteke, ki bi npr. v obliki neke tabele vsebovale zgolj številke, uporabljene pri izrisu posamičnih grafov. Kot je Pooblaščencu znano, je to tudi povsem običajen način dela v tovrstnih okoljih za obdelavo in analizo podatkov.
Pooblaščenec na tem mestu še poudarja, da organ sicer res ni naklonjen razkritju določenih podatkov, ki so podlaga informacijam iz letnih poročil, kljub temu pa je organ Pooblaščencu na njegovo zahtevo vedno posredoval podatke, ki jih je Pooblaščenec potreboval v različnih pritožbenih postopkih, kadar je bil priklic teh dokumentov vsaj tehnično izvedljiv. Pooblaščenec zato ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je prav v tem konkretnem primeru ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Tudi iz tega razloga Pooblaščenec ne dvomi o navedbah organa, da v konkretnem primeru zahtevani podatki ne obstajajo v obliki, kot jo zahteva prosilka oziroma, da jih organ v tej obliki ne more priklicati iz svoje baze.
Zahteva prosilke je torej formulirana na tako specifičen način, da organ niti z zahtevnejšo operacijo iz informacijskega sistema ne more priklicati zahtevanih podatkov, ker podatki na način, kot jih prosilka zahteva, v bazi podatkov organa ne obstajajo. Organ pa po vsej verjetnosti pri svojem delu tudi nima potreb po pripravi podatkov s strukturo, kot jo je zahtevala prosilka.
Pooblaščenec ob tem še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami oz. takšnim informacijskim sistemom, ki bi omogočal priklic informacij po kriterijih, ki jih navaja vsakokratni prosilec. Pritožbeni postopek tudi ni in ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij, ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilke na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP zavrnil, ker dokument, ki ga prosilka zahteva, pri organu ne obstaja v materializirani obliki.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka