Prosilec - Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor
+ -Številka: 090-13/2013/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil več zahtev, ki jih je organ z odločbo zavrnil iz razloga neobstoja informacij javnega značaja. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ z dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga oz. jo ima v posesti. Pooblaščenec je tako pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-13/2013/2
Datum: 22. 4. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-18/2011/661, z dne 26. 11. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, št. 090-18/2011/661, z dne 26. 11. 2012, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 24. 10. 2012 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval:
- dokumentacijo, iz katere izhaja metodologija načina, na katerega je organ določil/izračunal, da je objekt ……. na vrsti za porušitev šele po porušitvi 1500 objektov, pri katerih je izvršilni postopek pravnomočno končan ter
- dokumentacijo, iz katere izhaja metodologija načina, s katero je organ določil po/rušenje stavbe na …………… v Ljubljani.
Prosilec je dne 25. 10. 2012 na organ vložil zahteve za dostop do informacij javnega značaja, v katerih je zahteval:
- dokumentacijo, iz katere izhaja razlog izjeme, da v njihovem primeru ni obveljala dosedanja praksa inšpektorata za prekinitev rušitve, kot to sicer navaja novinar na RTV SLO, da »iz dosedanje prakse inšpektorata pa je znano, da inšpektorji čakajo na razrešitev pritožb«;
- dokument ali zapisnik o predhodnem ogledu gradbenega inšpektorja in izvajalca gradbenih del na objektu v zadevi št. 356-02-72/2004 ter pisno poročilo o strokovni oceni pogodbene rušiteljice in
- metodologijo načina, na podlagi katerega je organ določil/izračunal, da je objekt ……….. na vrsti za porušitev šele po porušitvi 1500 objektov vis-a-vis objektu ………., ki je evidentno na vrsti med prvimi, vse še tako, da mora založiti denar za nameravano rušitev.
Prosilec je dne 2. 11. 2012 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval osnovne strani tožb s področja delovnega prava, katere je pridelala ………. v času njenega predstojništva RS MIP IRSPEP-u.
Prosilec je dne 6. 11. 2012 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval Pravilnik za določanje šikanoznih vsebin, ki ga uporablja organ.
Organ je o zahtevah prosilca odločil z odločbo št. 090-18/2011/661, z dne 26. 11. 2012, s katero je vse zahteve prosilca zavrnil iz razloga neobstoja informacij.
Prosilec se je zoper izpodbijano odločbo pravočasno pritožil. Iz pritožbe izhaja, da se je uvodoma pritožil zaradi vodenja zadev pri organu, saj zadeva nosi letnico 2011, medtem ko so njegove zahteve iz oktobra 2012. Prosilec je navedel, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da organ deluje brez osnovnih pravil, meril in prioritet. Deluje kot organ, kjer velja, da v enakih primerih deluje arbitrarno različno, kjer vsak inšpektor po lastni osebni percepciji uporablja zakon, kjer se v enih postopkih opravljajo potrebna pravno-tehnična opravila, v drugih pa ne, kjer organ nima nikakršne metodologije, na podlagi katere bi lahko izračunal prioriteto porušitve lične rekonstrukcije ………….., kaj šele, da bi imel organ pravno vzdržno natančno prešteto, urejeno listo ali seznam rušenj cca. 1500 končanih izvršilnih postopkov. Prav tako organ nima evidence nepregledne množice tožb ali pravilnika, s pomočjo katerega bi določali vloge strank v postopku, ki so šikanoznega značaja. Prosilec torej predlaga, da pritožbeni organ zadevo prouči in ukrepa v skladu z zakonskimi pooblastili. V pritožbi prosilec omenja tudi odločbo organa št. 090-18/2011/668 z dne 30. 11. 2012, s katero je organ zavrnil vse njegove zahteve.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-18/2011/747 z dne 10. 1. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je še navedel, da je pritožnik v pritožbi navedel, da bi naj policist predlog kazenskega pregona zavrnil s poročilom, češ, da ne vsebuje kazensko pregonljive vsebine. Ob tem sicer omenja odločbo št. 090-18/2011/668 z dne 30. 11. 2012, vendar jo povezuje z odločbo št. 090-18/2011/661. Organ je navedel, da te listine (poročila policista) nima, kot tudi nikakršne druge listine, ki bi dokazovala, da bi naj bil postopek na policiji v zvezi s predlogom glede suma storitve kaznivega dejanja zaključen. Odstopu pritožbe je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Uvodoma Pooblaščenec poudarja, da se v postopku reševanja pritožbe po ZDIJZ ne bo opredeljeval do navedb prosilca v pritožbi, ki se ne nanašajo na dostop do informacij javnega značaja, temveč na domnevne nezakonitosti pri delovanju organa oziroma na vse druge okoliščine, ki niso povezane s področjem, za katerega je pristojen Pooblaščenec.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ več zahtev prosilca združil in o njih odločil z eno odločbo. Združitev zadev v en postopek urejena v 130. členu ZUP. Če se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen, lahko začne in vodi en sam postopek tudi takrat, kadar gre za pravice in obveznosti več strank. Ob pregledu obravnavanih zahtev prosilca, Pooblaščenec ugotavlja, da so navedeni kriteriji izpolnjeni, zato je bila odločitev organa, da združi vse zahteve v en postopek, pravilna. Organ bi sicer moral o združitvi zadev v en postopek odločiti s sklepom, kot to določa tretji odstavek 130. člena ZUP, vendar takšna pomanjkljivost postopka pred izdajo izpodbijane odločbe ne vpliva na njeno pravilnost, zato je ni mogoče opredeliti kot bistveno.
Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet tega pritožbenega postopka le pritožba zoper odločbo organa št. 090-18/2011/661, z dne 26. 11. 2012 in ne pritožba zoper odločbo št. 090-18/2011/668 z dne 30. 11. 2012.
2. Informacija javnega značaja in dostop do informacije
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ vse zahteve prosilca zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
V pritožbenem postopku je Pooblaščenec preverjal obstoj zahtevanih informacij in se o dejanskem stanju prepričal z dokaznimi sredstvi oziroma na način, za katerega je ocenil, da je v konkretni zadevi primeren. Pri tem pa ni ugotovil, da bi se dejansko stanje razlikovalo od tistega, ki je bilo ugotovljeno v izpodbijani odločbi. Tako je Pooblaščenec tudi na podlagi dejstev, ki jih je navedel organ v izpodbijani odločbi in dopisu o odstopu pritožbe, ugotovil, da ne obstaja utemeljen dvom v navedbe organa o neobstoju dokumentov, ki bi predstavljali zahtevane informacije.
Pooblaščenec torej ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z informacijami, ki jih zahteva prosilec, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec se je v pritožbenem postopku prepričal, da organ zahtevanih informacij nima, prav tako pa ni zasledil pravne podlage, da bi organ te informacije moral imeti. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da dokumenti pri organu ne obstajajo. Navedeno pomeni, da so vsi sumi prosilca v morebitno prikrivanja dokumentiranega gradiva neutemeljeni. Kot že navedeno, se je Pooblaščenec v pritožbenem postopku tudi sam prepričal, da organ zahtevanih informacij nima, prosilec sam pa tudi ni predlagal nobenih drugih dokaznih sredstev oz. ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da zahtevane informacije dejansko obstajajo. Zgolj pavšalna navedba, da bi zahtevani dokumenti morali obstajati, brez konkretnih okoliščin, iz katerih izhaja, da dejansko obstajajo, pa Pooblaščenca tudi ni mogla voditi do drugačne ugotovitve v tem postopku. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da informacije pri organu ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari dokumente, ki jih zahteva prosilec.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da je organ pravilno odločil in zahteve prosilca v 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. točki izreka zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, št. 090-18/2011/661, z dne 26. 11. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka