Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
+ -Številka: 090-2/2013/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval pridobitev uradnega dokumenta, iz katerega bo razvidno, da je policija kaznovala povzročitelje, ki so Izolsko obvoznico umazali s peskom in prašnim blatom/muljem. Organ je ugotovil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevan dokument ne obstaja kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni bil izpolnjen. Pooblaščenec je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa.
ODLOČBA:
Številka: 090-2/2013/2
Datum: 22. 4. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 12. 2012 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-71/2012/4 (20-10) z dne 5. 12. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, št. 090-71/2012/4 (20-10) z dne 5. 12. 2012, se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 9. 11. 2012 na policijsko postajo Koper naslovil dopis, v katerem je navedel, da jih je 5. 11. 2012 in 7. 11. 2012 obvestil, da je izvoz iz gradbišča na Izolsko obvoznico umazan s peskom in prašnim blatom/muljem, kar evidentno predstavlja element splošne nevarnosti. Prosilec je v nadaljevanju dopisa od policijske postaje Koper zahteval uradni dokument, iz katerega bo razvidno, da je policija kaznovala povzročitelje.
Policijska postaja Koper je dne, 23. 11. 2012, z dopisom št. 092-60/2012/2 (3b-03), zahtevo prosilca odstopila v reševanje organu z obrazložitvijo, da zahtevani dokument na policijski postaji Koper ne obstaja, zato ga ne morejo posredovati prosilcu. Organ se je na dopis policijske postaje Koper odzval z dopisom št. 090-71/2012/2 (20-10), v katerem je navedel, da sklepa, da na podlagi prijave prosilca policija ni odreagirala, ali pa je s preverjanjem ugotovila, da niso podani elementi prekrška. Organ je tako policijsko postajo Koper zaprosil za izpis dogodka za 5. in 7. 11. 2012, ko naj bi prosilec obvestil policijsko postajo Koper oz. dokumentacijo, iz katere bo razvidno morebitno ukrepanje policije. Policijska postaja Koper je ugotovila, da je prosilec res klical oba dneva, na katera se sklicuje v svoji zahtevi in, da oba zapisa klica nimata tekstovnega zapisa, zato bi bilo treba za podrobnejše podatke poslušati posnetke.
Organ je dne 5. 12. 2012 o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-71/2012/4 (20-10), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ najprej navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in pojasnil, da so naloge policije določene v 3. členu Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/2009-UPB-7, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPol), pristojnosti pa v različnih materialnih predpisih. Nadalje je organ pojasnil, da je bilo ugotovljeno, da je prosilec 5. in 7. 11. 2012 klical Operativno komunikacijski center PU Koper in, da ne razpolaga z nobenim uradnim dokumentom, iz katerega bi bilo razvidno, da so bili povzročitelji kaznovani. Organ je tako odločil, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, saj zahtevana informacija ne obstaja.
Prosilec je dne 26. 12. 2012 na organ naslovil pritožbo zoper odločbo, v kateri je navedel, da je diskrecijska pravica o nekaznovanju kršiteljev cestnih predpisov element korupcije. V pritožbi je prosilec Pooblaščenca pozval, da mu omogoči pridobitev iskanih dokumentov, ki bodo potrdili oz. ovrgli trditev, da Policija na podlagi diskrecijske pravice državljane deli na prvorazredne in drugorazredne.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-71/2012/10 (20-10), z dne 7. 1. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilec pritožuje zoper odločbo organa št. 090-71/2012/4 (20-10), z dne 5. 12. 2012, s katero je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 9. 11. 2012. Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje Pooblaščenca izpodbijana odločba organa, kateri prosilec nasprotuje v svoji pritožbi.
Ker se je organ skliceval na to, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanega dokumenta, je bilo v pritožbenem postopku najprej treba razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokument obstaja, oz. če organ z njim razpolaga.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi). Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da gre za informacije, ki izhajajo iz delovnega področja organa. Zato je v nadaljevanju Pooblaščenec ugotavljal, ali organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga v materializirani obliki.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec namreč ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je organ preveril dohodne klice pri Operativno komunikacijskem centru PU Koper, kamor naj bi prosilec javil kršitev in ugotovil, da PU Koper ne razpolaga z nobenim dokumentom, iz katerega bi bilo razvidno, da so bili povzročitelji kaznovani. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Pooblaščenec na podlagi dokumentacije, ki jo je organ priložil ob odstopu pritožbe prosilca, ugotavlja, da je PU Koper pregledal vse zapise klicev na dan 5. in 7. 11. 2012 ter dnevnik dogodkov OKC na enotah policijske postaje Koper in policijske postaje Izola. Iz navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v postopku dostopa do informacij javnega značaja naredil vse, kar je bilo mogoče, da je preveril obstoj zahtevanih dokumentov.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane pritožbe, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zoper odločbo organa št. 090-71/2012/4 (20-10), z dne 5. 12. 2012, kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Pooblaščenec o njih ni odločal.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, št. 090-71/2012/4 (20-10), z dne 5. 12. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nina Komočar, dipl. upr. ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka