Prosilec - Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor
+ -Številka: 090-14/2013/8
Kategorije: Ali dokument obstaja, Varstvo kazenskega postopka, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilca sta vložila več zahteva za dostop do informacij javnega značaja v povezavi z inšpekcijskim postopkom. Organ je zahteve zavrnil. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ z določenimi informacijami ne razpolaga, v določenem delu pa je bilo o zahtevanih informacijah že pravnomočno odločeno. Glede zahteve po informacijah, pri katerih se je organ skliceval na 6. točko 1. odst. 6. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec ugotovil, da slednja izjema ni podana, da pa gre za listine, ki vsebujejo vrsto varovanih osebnih podatkov, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec je po pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil, da gre v obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov, ki predstavljajo izjemo po 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ, da instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti.
ODLOČBA:
Številka: 090-14/2013/8
Datum: 22. 4. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. in 2. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbah (v nadaljevanju prosilca), zoper odločbo z dne 30. 11. 2012, št. 090-18/2011/668, Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožbi prosilcev z dne 12. 12. 2012 in 19. 12. 2012 zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor z dne 30. 11. 2012, št. 090-18/2011/668, se kot neutemeljeni zavrneta.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilca sta na organ vložila več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, in sicer:
1. dne 5.11. 2012 sta zahtevala priloge, ki jih navaja/omenja dokument z oznako: RS MOP IRSOP št. 020-19/2011 z dne 8. 4. 2011,
2. dne 14.11.2012 sta zahtevala pravilnik/dokument, na podlagi katerega se je gradbeni inšpektor odločil za denarno prisiljevanje, ne pa za takojšnjo porušitev, kar vse je razvidno iz poročanja časnika Dnevnik, dne 14.11. 2012, stran 11, naslov: »Inšpektor zahteval zaprtje«.
3. dne 13.3.2012 sta zahtevala vso dokumentacijo celotnega protokola za leto 2010, ki je zapisan v trditvi organa v Poročilu KPK št. 242-267/2011-55 02012 z dne 11.9.2012: »Ta seznam vsak inšpektor posreduje svojim območnim vodjem, ki jih koordinira, in tako urejene posreduje dalje direktorju gradbene inšpekcije, ki jih dokončno uredi ter uresniči glede na dane razmere«.
4. dne 13.11.2012 sta zahtevala, za leto 2010, pravilnik in seznam določenih prioritet, na podlagi katerih je RS MIP IRSPEP leta 2010 uvrstil rekonstrukcijo v seznam izvršb gradenj, ki ustrezajo prioritetnim kriterijem. Ob tem sta se prosilca sklicevala na Poročilo KPK št. 242-267/2011-55 02012 z dne 11. 9. 2012.
5. dne 19.11.2012 sta zahtevala uradne dokumente in/oz. pravilnike RS MIP IRSPEP, ki je v zadevi bio plinarne Bio Fortuna omogočal denarno prisiljevanje vis-a-vis temu, da v zadevi RS MIP IRSPEP št. 356-02-727/2004 denarno prisiljevanje ni bilo uvedeno, pač pa zgolj porušitev objekta,
6. dne 19.11.2012 sta zahtevala uradne dokumente in/oz. pravilnike RS MIP IRSPEP o odločanju realizacije/uspešnosti delovanja/delovne uspešnosti, ki ga organ uporablja za obračun osebnega dohodka oz. nagrajevanje gradbenih inšpektorjev RS MIP IRSPEP,
7. dne 19.11.2012 sta zahtevala dokumente, ki izkazujejo »nujne ukrepe v javnem interesu, s katerimi ni mogoče odlašati«, v zvezi z dokumentom gradbenega inšpektorja št. 356-02-72/2004-1743 z dne 13. 11. 2012, izdanim v zvezi z stavbo na. Prav tako sta zahtevala vsebino očitkov, navedenih v 10 prijavah zoper stavbo.
O zahtevah prosilcev je organ odločil z eno odločbo z dne 30. 11. 2012, št. 090-18/2011/668, s katero je vse zahteve v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel naslednje: Zahtevo z dne 5. 11. 2012, v kateri sta zahtevala priloge, ki jih navaja/omenja dokument z oznako: RS MOP IRSOP št. 020-19/2011 z dne 8. 4. 2011, je organ zavrnil s sklicevanjem na 6. točko 1. odst. 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Zahtevani dokumenti so sestavni del dokumentacije, ki se obravnava v sklopu kazenskega pregona. Ker postopki v zvezi s kazenskim pregonom niso zaključeni, bi razkritje dokumentov škodovalo izvedbi kazenskega pregona. Zato je organ zahtevo zavrnil. Vse ostale zahteve je organ zavrnil, ker tovrstni dokumenti pri organu ne obstajajo, zato jih prosilcu ne more posredovati. Glede zahteve za pridobitev prijav zoper stavbo, je organ ponovno pojasnil, da je treba zahtevo zavrniti, kot je bilo to že obsežno obrazloženo v odločbi Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-18/2011-10, z dne 18. 5. 2011, s katero je bila zahteva za pridobitev prijav zavrnjena. O pritožbi prosilca zoper navedeno odločbo je odločal že tudi Informacijski pooblaščenec, ki je pritožbo z odločbo št. 090-116/2011/10 z dne 27. 10. 2011 zavrnil. Inšpektorat mora namreč upoštevati določbe Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Uradni list RS, št. 43/07). ZIN v 16. čl. določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka sta prosilca dne 12. 12. 2012 in 19. 12. 2012 vložila pritožbi, v katerih sta navedla, da se ne strinjata z izpodbijano odločbo.
Organ je z dopisom z dne 11. 1. 2013, št. 090 -18/2011/748 odstopil pritožbi v reševanje Pooblaščencu.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec v prostorih organa opravil ogled in camera dne 21. 3. 2013.
Pritožbi nista utemeljeni.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnika oz. prosilca izpodbijata. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacije, ki so predmet zahteve prosilcev, naj bi bile v povezavi z inšpekcijskim postopkom, kar pomeni, da nedvomno sodijo v delovno področje organa. Ker je organ v izpodbijani odločbi, razen glede zahteve z dne 5. 11. 2012, zatrjeval, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, je Pooblaščenec primarno ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen kriterij za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ, t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 21. 3. 2013, v pristojnosti pooblaščene osebe, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. čl. ZInfP. Organ je, glede zahteve z dne 5.11. 2012, v kateri sta prosilca zahtevala priloge, ki jih navaja/omenja dokument z oznako: RS MOP IRSOP št. 020-19/2011 z dne 8. 4. 2011, pojasnil, da med priloge, ki jih omenja navedeni dokument, sodijo vloge prosilcev (zahteve, pritožbe,…), s katerimi organ razpolaga v fotokopiji, mapa nosi naslov »Kopije iz inšpekcijskega spisa št. 356-02-72/2004, številka zadeve o2o-19/20011. Organ pojasni, da zadevo obravnava Okrožno državno tožilstvo oziroma opozori, da je lahko zadeva že na sodišču, saj je bila že izvedena obravnava. Glede načina izvršbe organ opozori, da ne razpolaga s posebnim dokumentom, ki bi dajal interna navodila inšpektorjem, kdaj kateri ukrep uporabijo. Materialna podlaga so: Zakon o graditvi objektov, ZIN in ZUP. Glede plana dela organ pojasni, da je Načrt dela za leto 2010 objavljen na spletni strani in je torej vsem dostopen, z drugimi dokumenti, po razpoložljivih podatkih, organ ne razpolaga. Glede seznama izvršb gradnje organ pojasni, da so se v letu 2010 vodili postopki izvršbe po dogovoru z direktorjem za prostor za vsako posamezno inšpekcijsko zadevo. Glede internega pravilnika dodeljevanja uspešnosti je organ pojasnil, da z njim ni razpolagal, temveč se je uspešnost izplačevala na podlagi zakona, ki je veljala za celotno javno upravo (68. člen ZDDO in Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih in državnih organih in v organih lokalnih skupnosti).
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ, razen glede zahtev z dne 5. 11. 2012 in 19. 11. 2012, ki se nanašajo na prijave, dejansko ne razpolaga z informacijami, ki so predmet zahteve prosilcev. Pooblaščenec pa ne vidi utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel, saj je organ v ugotovitvenem postopku pojasnil, kakšen je bil način njegovega dela. Opozoril je, da za zahtevane informacije obstaja neposredna zakonska podlaga in v tej zvezi niso bili ustvarjeni posebni dokumenti, ki jih zahtevata prosilca. Če bi se, nasprotno, kasneje ugotovilo, da organ Pooblaščencu na njegovo zahtevo neupravičeno ni posredoval zahtevanih dokumentov, čeprav je z njimi razpolagal, Zakon o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A; ZInfP) predvideva tudi odgovornost za prekršek.
V obravnavanem primeru, razen glede zahtev z dne 5. 11. 2012 in 19. 11. 2012, ki se nanaša na prijave, tako ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta v smislu odgovora na vprašanje, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilcev, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbama v tem delu ni mogoče ugoditi in ju je potrebno, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti.
Glede zahteve prosilcev, ki se nanaša na vsebino očitkov, navedenih v 10 prijavah zoper stavbo, Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pravilno ugotovil, da je bilo o istih dokumentih že pravnomočno odločeno z odločbo Pooblaščenca št. 090-116/2011/10, z dne 27. 10. 2011, kar pomeni, da bi moral na podlagi 4. odstavka 129. člena ZUP, v tem delu zahtevo prosilcev s sklepom zavreči. Vendar pa ne glede na to, da je organ zahtevo prosilcev zavrnil z odločbo, slednja pomanjkljivost ne vpliva na pravilnost odločitve, da se prosilcema zaradi obstoja izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, kot izhaja zgoraj navedene odločbe Pooblaščenca, onemogoči dostop do zahtevanih informacij, zato je treba pritožbi prosilcev v tem delu, na podlagi 2. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti.
Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal dokumente, ki sta jih prosilca zahtevala z vlogo dne 5. 11. 2012, in sicer priloge, ki jih navaja/omenja dokument z oznako: RS MOP IRSOP št. 020-19/2011 z dne 8. 4. 2011. Pri zavrnitvi dostopa do zahtevane informacije se je organ skliceval na 6. točko 1. odst. 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Namen te izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:
1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.
Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju. Ob tem mora organ, ki odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojen organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča, v skladu s 15.a členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami). Na podlagi pojasnil, ki jih je Pooblaščenec prejel na ogledu in camera, je Pooblaščenec z dopisom št. 090-14/2013/4 z dne 22. 3. 2013 pozval Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, da sporoči ali je v zvezi z dokumentacijo, ki jo v obravnavani zadevi zahtevata prosilca, postopek kazenskega pregona še vedno v teku in ali bi z razkritjem kateregakoli dokumenta nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka in kakšne bi bile te posledice. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je, z dopisom z dne 5. 4. 2013, št. Kt (0) 3108/11- LT-al, odgovorilo, da je bil v obravnavani zadevi vložen obtožni predlog na Okrajno sodišče v Ljubljani, zato naj se za navedene podatke obrne nanj. Pooblaščenec je enak poziv, št. 090-14/2013/6, z dne 10. 4. 2013, poslal na Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je dne 17.4.2013 odgovorilo, da je predmetni kazenski postopek še v teku in da z razkritjem nobene od listin v spisu za izvedbo tega postopka ne bi nastale škodljive posledice. Sodišče je ob tem še opozorilo, da ima obdolženec možnost dostopa do vse dokumentacije, ki je v spisu, ki se vodi zoper njega.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sicer izpolnjen prvi pogoj, da je postopek še v teku, po oceni sodišča, ki vodi postopek, pa razkritje zahtevane informacije ne bi škodovalo izvedbi postopka, kar pomeni, da ni izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj zatrjevane izjeme, zato izjema iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, v skladu z 2. odstavkom 247. člena ZUP, preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je vpogledal v dokumente, ki so predmet presoje in ugotavlja, da gre za različne pritožbe, zahteve za pridobitev listin, zahteve za vpogled v spis, uveljavljanje pravnega interesa, ki sta jih prosilca vložila na organ, vse skupaj petdeset dopisov oziroma listin, ki vsebujejo vrsto varovanih osebnih podatkov, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, na podlagi katere se zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcema omogočiti delni dostop da zahtevanih dokumentov.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). Implementacija delnega dostopa pa ne predstavlja samo tehničnih problemov ločevanja dostopnih od zavarovanih podatkov, ampak tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni treba odobriti takrat, ko bi bil ta brez smisla, ko bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za upravičenca (primer Olli Mattila v. Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2001, ECR II-226). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.
Pooblaščenec je po pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil, da gre v obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov, ki predstavljajo izjemo po 3. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ, da instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Delni dostop je torej nedopusten zaradi ogrozitve zaupnosti varovanih informacij, obenem pa zaradi popolne izgube vrednosti tudi ne bi bil smiseln za prosilca.
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da je treba zahtevane dokumente šteti kot izjemo v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbi prosilcev kot neutemeljeni zavrnil.
Pooblaščenec ob tem še posebej poudarja, da se v postopku dostopa do informacije javnega značaja ne odloča o tem, ali ima posameznik pravico do vpogleda v lastne osebne podatke, ampak se odloča izključno o tem, ali lahko kdorkoli dostopa do zahtevanega dokumenta. To pomeni, da je po tem, ko prvostopenjski organ, Pooblaščenec ali sodišče pravnomočno odloči, da dokument predstavlja informacijo javnega značaja, takšen dokument dostopen vsem, ne samo prosilcu. Podatek o tem, kdo je prosilec, njegov položaj, status, odnos do zahteve, interes, itd., so v postopku po ZDIJZ povsem nepomembni. Nasprotno pa lahko posameznik v primeru, ko gre za osebne podatke, ki se nanašajo nanj, na podlagi 30. in 31. člena ZVOP-1 zahteva seznanitev z lastnimi osebnimi podatki od upravljavca osebnih podatkov. V primeru, da je posameznik stranka postopka oziroma, če izkaže pravni interes, pa lahko zahteva vpogled v spis, na podlagi specialnih predpisov, ki urejajo področje, v okviru katerega se postopek vodi (npr.: 82. člen ZUP za upravni postopek, 128. člen ZKP za kazenski postopek, 150. člen ZPP za pravdni postopek).
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo z dne 30. 11. 2012, št. 090-18/2011/668, Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka