dekorativna slika

Prosilec - Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor

+ -
Datum: 04.04.2013
Številka: 090-36/2013/2
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje odločbe o ugotovitvah črne gradnje in sklepa o dovolitvi izvršbe, pri čemer se sklicuje na časopisni članek. Organ je prosilca pozval k dopolnitvi zahteve, in sicer k navedbi posameznih podatkov o zadevi (npr. ime zavezanca, številko zadeve ipd.), hkrati pa želi, da se prosilec opredeli do tega, katere dokumente želi pridobiti, na katerega se je prosilec odzval z navedbo, da bi organ moral sam poiskati inšpektorja, ki uraduje na konkretnem območju in bi vedel, za katero zadevo gre. Organ je zahtevo prosilca zavrgel s sklepom, saj prosilec v dopolnitvi zahteve ni navedel konkretnega objekta zavezanca, za katerega želi zahtevane dokumente. Zoper sklep je prosilec vložil pritožbo v kateri navaja, da se z odločitvijo organa ne strinja. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ sam razpolaga z vsemi podatki, za katere je pozval prosilca k dopolnitvi, pri čemer je prosilcu zavgel dostop iz razloga, ker ni navedel za konkretno kateri objekt želi zahtevane ifnromacije. Organ je tako zagrešil bistvene kršitve pravil postopka, saj prosilcu skladno z ZDIJZ in 7. členom ZUP ni nudil ustrezne pomoči, ki bi lahko pripomogla k določnejši oz. pravilni opredelitvi prosilčeve zahteve oz. k razjasnitvi, za katere objekte zavezanca, zoper katere organ seveda že vodi inšpekcijski postopek, prosilec želi zahtevane dokumente. Pooblaščenec je tako izpodbijani sklep, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravil in vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.


ODLOČBA:
Številka: 090-36/2013/2
Datum: 5. 4. 2013

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 259. člena v povezavi s tretjim odstavkom 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-18/2011/740 z dne 7. 1. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


ODLOČBO:


1.    Sklep organa, št. 090-18/2011/740 z dne 7. 1. 2013, se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najkasneje v 30 (tridesetih) dneh po prejemu te odločbe.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 23. 10. 2012 naslovil dopis, v katerem navaja, da je seznanjen, da je gradbenega inšpektorja stanovalec enega izmed bližnjih bungalovov v Ribčevem Lazu pri Bohinju pričakal kar s prižgano motorno žago. Na podlagi navedenega prosilec prosi za posredovanje fotokopije:
-    odločbe o ugotovitvah črne gradnje in
-    sklepa o dovolitvi izvršbe.
Zahteva se nanaša na članek z naslovom »Redno plačeval elektriko, a je že tri mesece brez«, objavljen v Slovenskih novicah dne 23. 10. 2013, stran 5.

Organ je na prosilca dne 21. 11. 2012 naslovil poziv za dopolnitev vloge, in sicer k navedbi posameznih podatkov o zadevi (npr. ime zavezanca, številko zadeve ipd.), hkrati pa želi, da se prosilec opredeli do tega, katere dokumente želi pridobiti kot informacijo javnega značaja. Iz vloge in časopisnega članka po mnenju organa ni mogoče nedvoumno zaključiti, za kateri objekt prosilec želi informacijo javnega značaja.

Prosilec je dne 9. 12. 2013 na organ naslovil odgovor na poziv, v katerem navaja, da bi organ moral poiskati odgovornega inšpektorja, ki uraduje na območju Bohinja, saj gre verjetno za isto osebo, ki je oz. bi morala ukrepati zoper vaščana, ki ga je pričakal z motorno žago. Dodatno prosilec navaja, da mu za začetek zadostuje zapisnik, v katerem je zabeležka grožnje z motorno žago.

Iz zapisnika organa št. 090-18/2011/739 z dne 7. 1. 2013 izhaja, da je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja dne 7. 1. 2013 v računalniku opravila vpogled v zadevo št. 06122-3551/2005 – …, stavba v Ribičevem lazu v Bohinju. Uradna oseba je ugotovila, da v spisu ni knjižen zapisnik  o morebitni grožnji gradbenemu inšpektorju. Spis je knjižen na inšpektorja Tomaža Miklavčiča, ki pa pri organu ni več zaposlen.

Organ je zahtevo prosilca z dne 23. 10. 2012 zavrgel s sklepom št. 090-18/2011/740 z dne 7. 1. 2013, v katerem navaja, da je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja ob vpogledu v članek z naslovom »Redno plačeval elektriko, a je že tri mesece brez« ugotovila, da novinar opisuje izjave …, katerega hišica v Ribičevem lazu v Bohinju je tudi v postopku gradbene inšpekcije. V časopisnem članku so omenjeni naslednji objekti: hiša …, sosednja hiška …, objekt, ki je bil pred dnevi porušen – pod hišo …, hiša njegovega soseda. Ker prosilec na podlagi poziva organa svoje zahteve ni dopolnil s podatkom o tem, za kateri objekt želi informacijo javnega značaja, je po mnenju organa nemogoče nedvoumno ugotoviti, za kateri objekt želi prosilec informacijo javnega značaja. Glede zahteve prosilca po zapisniku o morebitni grožnji gradbenemu inšpektorju je organ izdal odločbo št. 090-18/25011/741 z dne 8. 1. 2013.

Zoper sklep št. 090-18/2011/740 z dne 7. 1. 2013 je prosilec dne 14. 1. 2013 vložil pritožbo, in sicer ustno na zapisnik pri organu, pri čemer navaja, da se z odločitvijo organa ne strinja.

Organ, po prejemu pritožbe prosilca, sklepa ni nadomestil z novo odločbo, zato ga je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-18/2011-778 z dne 31. 1. 2013.

Pritožba je utemeljena.

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje odločbe o ugotovitvah črne gradnje in sklepa o dovolitvi izvršbe, ki se nanaša na primer, objavljen v Slovenskih novicah, dne 23. 10. 2012, stran 5, naslov članka »Redno plačeval elektriko, a je že tri mesece brez«. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prosilca dne 21. 11. 2012 pozval k dopolnitvi zahteve, in sicer za posredovanje podatkov o zadevi (npr. ime zavezanca, številko zadeve ipd.), hkrati pa ga poziva tudi k opredelitvi, kateri dokument želi pridobiti kot informacijo javnega značaja.

Iz zapisnika organa z dne 7. 1. 2013 izhaja, da organ razpolaga s podatkom o zavezancu, in sicer gre za …, prav tako razpolaga tudi s številko inšpekcijske zadeve, in sicer gre za zadevo št. 06122-3551/2005. V tem delu Pooblaščenec še dodaja, da ime samega zavezanca izhaja tudi iz časopisnega članka, na katerega se sklicuje prosilec in je dostopen na naslednji povezavi: http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/redno-placeval-elektriko-je-ze-tri-mesece-brez. Do katerih dokumentov želi prosilec dostopati, pa izhaja že iz same zahteve, in sicer prosilec želi odločbo o ugotovitvi črne gradnje in sklep o dovolitvi izvršbe. Dodatno Pooblaščenec še pojasnjuje, da iz časopisnega članka izhaja, da je zavezanec že prejel odločbo s strani inšpektorata, da bo ostal brez strehe nad glavo.

Iz izpodbijanega sklepa organa izhaja, da je organ prosilcu zavrnil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja z dne 23. 10. 2012 iz razloga, ker prosilec organu, na njegov poziv, ni posredoval podatka o tem, za kateri objekt želi zahtevane dokumente. Kot izhaja iz navedenega, organ prosilca v pozivu ni pozval k opredelitvi do tega, za kateri objekt želi zahtevane informacije, ampak ga je pozval k navedbi npr. samega zavezanca, številki zadeve, itd., ter k opredelitvi do tega, katere dokumente želi pridobiti. Z vsemi podatki, za katere je organ od prosilca zahteval dopolnitev, pa, kot izhaja iz same dokumentacije organa, organ sam že razpolaga.

Pooblaščenec pojasnjuje, da organ od prosilca ne more pričakovati, da bo natančno navedel, za kateri objekt želi pridobiti zahtevane informacije oz. da bo, kot je to v konkretnem primeru, vedel za kateri konkretni objekt zavezanca se pri organu vodi inšpekcijski postopek za črno gradnjo. V kolikor bi torej organ zoper istega zavezanca, vendar za različne objekte, vodil različne inšpekcijske postopke, bi po mnenju Pooblaščenca organ moral prosilcu nuditi pomoč v smislu razjasnitve, zoper katere objekte v konkretnem primeru organ vodi inšpekcijski postopke, ter mu na takšen način omogočiti, da se izjasni, za kateri konkretni objekt želi pridobiti zahtevane dokumente, torej odločbo o ugotovitvi črne gradnje in sklep o dovolitvi izvršbe. Ne glede na to, da so v časopisnem članku omenjeni različni objekti zavezanca, to še ne pomeni, da organ zoper vse objekte vodi inšpekcijski postopek zaradi črne gradnje. Iz zapisnika organa izhaja, da ta, zoper zavezanca …, stavba v Ribčevem Lazu v Bohinju, vodi vsaj en inšpekcijski postopek, in sicer št. 06122-3551/2005, pri čemer ne izhaja, za kateri objekt oziroma ali v istem inšpekcijskem postopku obravnava več objektov.

Pooblaščenec v tem delu poudarja, da 2. odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. 7. člen ZUP v 2. odstavku določa, da mora uradna oseba, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, stranko na to opozoriti. V 4. odstavku istega člena pa določa tudi, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. "Pomoč neuki stranki se namreč ne omejuje zgolj na dolžnost poučevanja o procesnih pravicah v upravnem postopku. Pouka o procesnih pravicah ni mogoče ločiti od pouka o materialnih pravicah, ker so prve povezane z drugimi. Zato je uradna oseba dolžna opozoriti vsakogar na možnost, da lahko uveljavi materialno pravico, kadar glede na podano dejansko stanje zve ali sodi, da ima opozorjeni podlago za uveljavitev kakšne pravice." (Sodba VS RS, št. 73/94-7). Opustitev pomoči neuki stranki pomeni kršitev pravil postopka, izdana odločba pa je zaradi tega lahko izpodbojna (251. člen ZUP). Podobno zahtevo po zagotovitvi pomoči prosilcu pri razjasnitvi prošnje določa tudi Uredba v 6. členu. Organ mora prosilcu nuditi ustrezno pomoč ne samo v primeru, ko kot prosilci nastopajo prava neuke stranke, pač pa tudi v primeru, ko zahtevo poda pooblaščenec, ki je odvetnik. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.

Pooblaščenec je tako sklep organa odpravil in vrnil zadevo organu v ponovni postopek, v katerem je organ dolžan odločiti o zahtevi prosilca na podlagi določb ZDIJZ. Organ mora prosilca, v skladu z 18. členom ZDIJZ, pozvati na dopolnitev zahteve z dne 23. 10. 2012. V okviru nudenja pomoči prava neuki stranki mora prosilcu pojasniti, zoper katere objekte zavezanca organ vodi inšpekcijski postopek in ga na podlagi teh informacij pozvati na izjasnitev, za katere objekte želi pridobiti zahtevane dokumente.

Organ je sicer prosilca že pozval k dopolnitvi zahteve, in sicer podatkov o zavezancu, številki zadeve ipd., ter k navedbi zahtevanih dokumentov, s katerimi pa organ sam že razpolaga, v nobenem delu pa prosilca ni pozval k opredelitvi, za kateri objekt zahteva dokumente in mu pri tem, kot neuki stranki, pojasnil, zoper katere objekte zavezanca organ vodi inšpekcijski postopek za črno gradnjo, na čigar podlagi bi lahko prosilec svojo zahtevo dopolnil z navedbo, za kateri konkretni objekt zavezanca, zoper katerega se torej vodi inšpekcijski postopek črne gradnje, želi pridobiti informacije javnega značaja.

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje tudi z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

V ponovljenem postopku, ko bo razjasnjeno, za kateri objekt zavezanca, zoper katerega organ vodi inšpekcijski postopek, želi prosilec zahtevane dokumente, se mora organ konkretno opredeliti do posameznih dokumentov iz zahtevane dokumentacije in v zvezi s tem za vsak posamični dokument presoditi, ali je podana katera izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Če katera od izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ obstaja, mora organ v ponovljenem postopku presoditi tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.

Na podlagi ugotovljenega v pritožbenem postopku je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in izpodbijan sklep, v skladu s prvim in tretjim odstavkom 251. členom ZUP, odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. 

V tem postopku posebni stroški niso nastali.
 
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.




Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca                              



Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka