Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo
+ -Številka: 090-70/2013/4
Kategorije: Stroški
POVZETEK:
Prosilec je zaprosil za dostop do potrdil o opravljenih izpitih iz poznavanja določil sodnega reda, ki so jih v zadnjih desetih letih do danes opravljali navedene osebe, prijavne liste sodišč k opravljanju teh izpitov, odločbe direktorja Centra za izobraževanje v pravosodju o dnevu, kraju in uri opravljanja izpitov ter sestava izpitne komisije, odločbe o imenovanju zapisnikarja, ki vodi zapisnik o izpitu, ki ga imenuje direktor Centra za izobraževanje v pravosodju izmed javnih uslužbencev ministrstva, pristojnega za pravosodje, zapisnike o opravljanju izpitov. Organ je prosilcu poslal poziv za vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja informacij javnega značaja, v katerem ga je obvestil, da mu bo, v skladu z 2. odstavkom 34. člena ZDIJZ, za zahtevane informacije zaračunal stroške. Prosilec je polog zavrnil, organ pa je pritožbo prosilca zavrgel in nato s sklepom ustavil postopek za dostop do zahtevanih informacij. Prosilec se je zoper sklep pritožil. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v konkretnem primeru prosilcu zaračunal še razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja in ob tem izpolnil tudi vse procesne predpostavke za zaračunavanje stroškov, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-70/2013/4
Datum: 4. 6. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena v povezavi z 258. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………….. (v nadaljevanju prosilec) zoper sklep Ministrstva za pravosodje in javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-97/2012/17 z dne 7. 3. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je na organ dne 4. 6. 2012 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V njej je navedel, da za navedene sodne osebe, sodnike na Okrajnem sodišču Domžale: ……………………….., sodnike na Okrajnem sodišču Litija: ………….., sodnike na Okrožnem sodišču v Ljubljani: …………….., pravobranilko v Ljubljani: ………. ter sodno osebje, zaposleno na Okrajnem sodišču Domžale: ………………, želi prejeti naslednje listine: potrdila o opravljenih izpitih iz poznavanja določil sodnega reda, ki so jih v zadnjih desetih letih do danes opravljali zgoraj navedeni, prijavne liste sodišč k opravljanju teh izpitov, odločbe direktorja Centra za izobraževanje v pravosodju o dnevu, kraju in uri opravljanja izpitov ter sestava izpitne komisije, odločbe o imenovanju zapisnikarja, ki vodi zapisnik o izpitu, ki ga imenuje direktor Centra za izobraževanje v pravosodju izmed javnih uslužbencev ministrstva, pristojnega za pravosodje, zapisnike o opravljanju izpitov. Prosilec je navedel, da zahtevane informacije želi v naslednji obliki: vpogled pri organu, fotokopija ali izpis v formatu A4, prepis pri organu.
Ker organ o zahtevi prosilca ni odločil v zakonsko določenem roku, se je ta pritožil k Informacijskemu pooblaščencu, dne 5. 7. 2012, zaradi molka organa. Po več pozivih Pooblaščenca je organ dne 23. 11. 2012 izdal odločbo št. 090-97/2012, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, delno pa jo je zavrnil.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 10. 12. 2012 pri organu vložil pritožbo. Navaja, da se pritožuje, ker meni, da je delna zavrnitev neupravičena in napačna, v delu, v katerem mu je bil dostop odobren, pa je ta nepopoln. Glede tistega dela zahteve, kjer mu je bil dostop delno odobren, se pritožuje, ker je posredovana dokumentacija nepopolna.
Pritožbo prosilca je organ dne 9. 1. 2013 odstopil v obravnavo Pooblaščencu. V spremnem dopisu št. 090-97/2012/8 z dne 7. 1. 2013 organ pojasnjuje, da vložene pritožbe ni mogoče preizkusiti, ali je vložena po upravičeni osebi (to je po določeni pravni ali fizični osebi v smislu 2. odstavka 2. člena ZUP), organ pa prilaga vso dokumentacijo zadeve, kot je dosegljiva v elektronski evidenci organa SPIS4.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni odločal v okviru vsebine zahteve prosilca oz. da se izrek izpodbijane odločbe in zahteva prosilca ne ujemata (prosilec je npr. zahteval podatke za sodnike okrajnega sodišča v Domžalah, v izpodbijani odločbi pa je bilo navedeno, da se odloči o listinah za okrajne sodnike sodišča v Žalcu). Pooblaščenec je v postopku ugotovil bistvene kršitve, zato je izpodbijano odločbo odpravil in zadevo dne 15. 1. 2013 vrnil organu v ponovno odločanje.
Organ je dne 7. 2. 2013 prosilcu poslal poziv za vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja informacij javnega značaja št. 090-97/2012/13, v katerem ga je obvestil, da mu bo, v skladu z 2. odstavkom 34. člena ZDIJZ, za zahtevane informacije zaračunal stroške. Organ je stroške predvidel v znesku 214,80 EUR in prosilca, v skladu s tretjim odstavkom 20. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, pozval, da mora polog za posredovanje informacij plačati v roku 15 dni. V kolikor prosilec pologa v roku ne bo plačal, se bo štelo, da je odstopil od svoje zahteve.
Dne 26. 2. 2013 je organ s strani prosilca prejel zavrnitev plačila. Prosilec navaja, da poziv in plačilo v celoti zavrača.
Organ je dne 6. 3. 2013, s sklepom št. 090-97/2012/16, pritožbo prosilca, zoper poziv za vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja informacij, zavrgel.
Organ je dne 7. 3. 2013 izdal sklep št. 090-97/2012/17, s katerim je postopek posredovanja informacij javnega značaja ustavil, ker s strani prosilca v predvidenem roku ni prejel vnaprejšnjega pologa za stroške v višini 214,80 EUR.
Prosilec je dne 27. 3. 2013 na organ naslovil pritožbo, v kateri je navedel, da se pritožuje, ker je organ postopek ustavil in mu ni posredoval zahtevanih informacij. Prosilec navaja, da je organ v svojem pozivu za vnaprejšnje plačilo kot stroške navedel poizvedbe. Poizvedbe po vseh računovodskih standardih ne spadajo med materialne stroške. Seveda ima organ, na podlagi 34. člena ZDIJZ, pravico do zaračunanja materialnih stroškov. Po mnenju prosilca problem nastopi, ko si organ po svoje razlaga, kaj so materialni stroški. Vlada je v Uradnem listu RS, št. 40/2004 z dne 20. 4. 2004 objavila Uredbo o višini stroškov posredovanja informacij javnega značaja. V 3. členu je objavila cenik, ki v 20-ih točkah določa vrsto in ceno določenega materialnega stroška. Vsi stroški so lepo opredeljeni, med njimi pa ni nikjer zaslediti odbiranja in posredovanja podatkov kot materialni strošek. Prosilec navaja še razlage materialnih stroškov, ki jih je našel na internetu.
Pooblaščenec je dne 28. 3. 2013 s strani organa prejel odstopljeno pritožbo prosilca, skupaj s spisovno dokumentacijo. Organ je v skladu z določbo 245. člena ZUP opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije (UL RS št. 21/2013) pravni naslednik organa (Ministrstva za pravosodje in javno upravo) Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana, zato bo odločba Pooblaščenca vročena Ministrstvu za pravosodje.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci, med katere sodijo tudi ministrstva. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Dokumenti, ki jih zahteva prosilec v konkretnem primeru, izpolnjujejo vse navedene kriterije za informacijo javnega značaja.
Nadalje ZDIJZ določa tudi postopek dostopa do informacij javnega značaja in stroške, ki jih lahko organi zavezanci prosilcem zaračunajo za dostop. Tako ZDIJZ v 2. odstavku 34. člena določa, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške. 1. odstavek 35. člena ZDIJZ določa, da vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je bila sprejeta Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba), ki v 20. členu določa, da prosilec plača materialne stroške ob prejemu zahtevanih informacij. Organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo.
3. odstavek 36. člena ZDIJZ nadalje določa, da je organ prosilca dolžan opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. 4. odstavek istega člena pa določa, da če se zahteva prosilca nanaša na informacijo večjega obsega (če bodo stroški presegli znesek 83,46 EUR, z vključenim DDV, op. Pooblaščenca) lahko organ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja informacij.
ZDIJZ pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog posebej ne predvideva, vendar, kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. IV U 109/2009-8 z dne 14. 1. 2011, je treba glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabiti določbe ZUP, saj gre za upravni postopek. ZUP pa nas zaradi specifike postopka zaračunavanja posredovanja informacij pripelje zgolj do smiselne uporabe 3. odstavka 115. člena ZUP, ki se nanaša na založitev izdatkov za izvedbo dokazov, npr. založitev stroškov za dokazovanje z izvedencem ali prihodom prič ipd. V skladu z ZUP organ v takem primeru s sklepom določi, da naj stranka založi znesek. Smiselno se torej v postopku po ZDIJZ takšna zahteva za vnaprejšnji polog šteje za sklep. Kot izhaja iz 1. odstavka 258. člena ZUP, je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Sklepe, zoper katere ni dovoljena pritožba, lahko glede na četrti odstavek istega člena izpodbijajo prizadete osebe v pritožbi zoper odločbo, razen, če je pritožba zoper sklep s tem zakonom izključena. Zoper sklep o založitvi stroškov – zahtevo za vnaprejšnji polog, ZUP ni predvidel posebne pritožbe, ampak je ta možna zoper končno odločbo. Organ prve stopnje je torej pritožbo zoper poziv za vnaprejšnji polog, upravičeno zavrgel.
V konkretnem primeru je organ na podlagi navedenih določb ZDIJZ in Uredbe ob ugotovitvi, da stroški posredovanja informacij v konkretnem primeru presegajo znesek 83,46 EUR, od prosilca zahteval vnaprejšnji polog ocenjenega zneska za kritje stroškov posredovanja informacij v višini 214,80 EUR. Pri tem je organ v dopisu prosilcu specificiral, kaj vse krije navedeni znesek. Ob tem je organ za predračun stroškov uporabil Stroškovnik o posredovanju informacij javnega značaja z dne 18. 4. 2012. Organ je določil tudi rok za plačilo predujma (15 dni) in navedel, da bo, če prosilec zneska ne plača, to štel, kot da je od zahteve odstopil, in bo postopek ustavil s sklepom, zoper katerega ima prosilec možnost pritožbe. Ker prosilec ni založil zahtevanega zneska, je organ dne 7. 3. 2013 izdal sklep o ustavitvi postopka št. 090-97/2012/17, ki ga prosilec izpodbija v tem pritožbenem postopku.
Glede na pritožbeno navedbo prosilca, da organ želi zaračunati poizvedbe, ki po vseh računovodskih standardih ne spadajo med materialne stroške, ki jih edine lahko zaračuna organ v skladu z Uredbo, Pooblaščenec ugotavlja, da organ v konkretnem primeru ni kršil v ZDIJZ in v Uredbi predpisanega postopka glede zaračunavanja stroškov za posredovanje informacij javnega značaja.
Organ ima na svoji spletni strani povezavo do Stroškovnika o posredovanju informacij javnega značaja z dne 18. 4. 2012
http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/Upravni_procesi/Stroskovnik_MPJU.pdf, ki je neposredna podlaga za zaračunavanje stroškov posredovanja informacij. Prav tako je organ prosilca, z dopisom št. 090-97/2012/13, z dne 7. 2. 2013, seznanil s pravili zaračunavanja stroškov (natančna obrazložitev in specifikacija) in mu posredoval tudi poziv za vnaprejšnji polog v znesku 214,80 EUR ter avansni račun. Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da v ravnanju organa ni zaznal kršitev procesnih določb ZDIJZ oziroma Uredbe, ki urejajo postopek zaračunavanja informacij javnega značaja.
Procesnih kršitev zaračunavanja stroškov s strani organa Pooblaščenec torej ni ugotovil, zato je v nadaljevanju presojal še utemeljenost višine zaračunanih stroškov za posredovanje zahtevanih informacij javnega značaja v konkretnem primeru. Iz izpodbijanega sklepa št. 090-97/2012/17 izhaja, da je organ prosilcu obračunal stroške v zvezi s poizvedbami glede dokumentov iz 5 spisov, ki se nahajajo v elektronski bazi ter stroške v zvezi s poizvedbami glede dokumentov iz 9 spisov, ki se nahajajo v ročni, kartični evidenci posredovanja informacij – torej je organ računal stroške za delo javnih uslužbencev, glede katerih se prosilec izrecno pritožuje. Glede stroškov dela javnih uslužbencev je Pooblaščenec sicer že večkrat poudaril, da je zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev v postopku dostopa do informacij javnega značaja sporno (ker ZDIJZ tega izrecno ne določa, pravi pa, da je vpogled vedno brezplačen), vendar pa je organ stroške dela v konkretnem primeru zaračunal na podlagi veljavnega podzakonskega predpisa, t.j. Stroškovnika o posredovanju informacij javnega značaja z dne 18. 4. 2012.
ZDIJZ sicer v poglavju, ki ureja stroške posredovanja informacij javnega značaja, ne predvideva možnosti, da organ prosilcu poleg materialnih stroškov zaračuna tudi stroške dela, v smislu plačila za delo, ki ga v zvezi s posredovanjem informacij opravi javni uslužbenec na podlagi urne postavke, določene s stroškovnikom. Možnost zaračunavanja stroškov dela pa je kljub jasni zakonski usmeritvi, dopustila Uredba, ki je uvedla možnost določanja stroškov dela s strani organov preko sprejema posebnih stroškovnikov. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je kot upravni organ vezan na vse veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in preskočijo nezakonit podzakonski predpis. Pooblaščenec mora tako pri odločanju v pritožbenem postopku upoštevati veljavni Stroškovnik o posredovanju informacij javnega značaja z dne 18. 4. 2012.
Iz Stroškovnika o posredovanju informacij javnega značaja izhaja, da organ prosilcu lahko zaračuna strošek dela posredovanja informacij javnega značaja iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva, pri čemer je cena ure odvisna od tega, ali je delo dejansko opravil javni uslužbenec s IV., V., VI. ali VII. stopnjo izobrazbe.
Pooblaščenec je natančno pregledal obrazložitev obračunanih stroškov, ki jo je organ navedel v sklepu o ustavitvi postopka. Organ v obrazložitvi navaja, da se v elektronski evidenci določeni dokumenti ne nahajajo, zato je bila zadnja možnost, da se spisi nahajajo v ročni kartotečni evidenci. V ročni – kartični evidenci so kandidati razvrščeni po letih, ko so opravili PDI. V okviru vsakega leta pa so razvrščeni po abecednem vrstnem redu. Če bi imeli za posamezno osebo podatek, katerega leta je opravljala izpit, iskanje ne bi vzelo toliko časa. Brez podatka o letu opravljanja izprta, pa bi za ugotovitev, ali je en spis z ustreznim imenom in priimkom, v ročni evidenci, uslužbenec Glavne pisarne ministrstva potreboval približno 10 minut za iskanje med vsemi kandidati, ki so izpit opravljali v okviru 1 koledarskega leta. V ročni evidenci so spisi od leta 1965 -1990, torej skupaj 25 let. Če bi za eno osebo povprečno iskali za obdobje 12,5 let (torej zgolj polovično obdobje) je to skupaj 125 minut. Za 8 oseb bi to pomenilo 1000 minut. Ob upoštevanju, da bi iskalec v najboljšem primeru lahko iskal spise za dve osebi oz. po dveh priimkih hkrati, se ta čas v delu prepolovi na 500 minut (8 oseb) + 125 minut (1 oseba) in bi torej za 9 oseb potrebovali 625 minut, kar je nekaj več kot 10 ur.
Pooblaščenec je pregledal še Sistemizacijo delovnih mest pri organu in ugotovil, da ima organ v Glavni pisarni zaposlenega javnega uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe, ki je zadolžen za vodenje dokumentacije in evidenc, delo na projektih EU, razvrščanje, klasifikacijo in odpremo dokumentarnega gradiva in urejanje dokumentarnega gradiva. Organ je torej delo naložil osebi, ki je pri organu zadolžena za dokumentarno gradivo. Takšna odločitev organa je po mnenju Pooblaščenca pravilna, saj ni dvoma, da lahko predmetno delo izvede le javni uslužbenec v glavni pisarni z zahtevano stopnjo izobrazbe – VII. stopnjo. Stroški dela javnih uslužbencev, kot jih je v konkretnem primeru obračunal organ, so tako ostali v obsegu, ki pri Pooblaščencu ne vzbuja dvoma v njihovo objektivno utemeljenost, prav tako pa iz pojasnil organa ne izhajajo dejstva, ki bi kazala na to, da je organ prosilca stroškovno prekomerno obremenil (t.j. več, kot to dovoljujejo veljavni predpisi).
Na podlagi navedene obrazložitve organa Pooblaščenec ocenjuje, da je organ prosilcu v konkretnem primeru na podlagi veljavnih predpisov obračunal razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja. Organ prosilcu namreč ni obračunal stroškov dela javnih uslužbencev, ki ni nujno potrebno za obdelavo in pripravo zahtevanih informacij javnega značaja ali stroškov dela, ki so odvisni zgolj od specifičnih okoliščin pri konkretnem organu, pač pa je prosilcu obračunal razumen obseg dela, ki bi ga imel organ s pripravo zahtevane dokumentacije. Prav tako se Pooblaščencu ne zdi sporno, da je organ zaračunal delo javnega uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe, saj je le-ta delo tudi dejansko opravil, nedvomno pa gre za delo, za katero je potrebna strokovna izobrazba ter poznavanje ustreznega področja (pravice vpogleda in brskanja po evidencah, pri organu nima vsak zaposleni, ampak točno določene pooblaščene osebe, kot je recimo dokumentalist v glavni pisarni, zadolžen za evidence v arhivu).
Pooblaščenec na tem mestu še poudarja, da je pravica dostopa do informacij javnega značaja temeljna človekova pravica, zagotovljena v 2. odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS), zato mora višina stroškov posredovanja informacij javnega značaja ostati v najnižjem možnem obsegu oziroma ne sme nesorazmerno ovirati prosilčeve ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, sicer lahko govorimo že o negaciji (izničenju) pravice do dostopa do informacij javnega značaja, kot ustavne pravice. Razumni stroški dostopa do informacij javnega značaja pa so po oceni Pooblaščenca, ob obstoječih predpisih, dejansko nastali materialni stroški in v skladu z Uredbo tudi stroški dela javnih uslužbencev, vendar le v obsegu, ki ne pomeni prekomernega posega v ustavno zagotovljeno pravico dostopa do informacij.
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v konkretnem primeru prosilcu zaračunal še razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja, zato pritožba prosilca ni utemeljena. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zato na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka