Prosilec - Glasbena šola Domžale
+ -Številka: 090-67/2013/7
Kategorije: Notranje delovanje organa, Avtorsko delo
POVZETEK:
Organ je zahtevo prosilca po dokumentih v zvezi z inventuro ter zgoščenko tolkalnega oddelka zavrnil. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti v zvezi z inventuro ne predstavljajo izjeme notranjega delovanja organa in jih je organ dolžan posredovati prosilcu. Glede zgoščenke je Pooblaščenec ugotovil, da predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, da pa gre za avtorsko delo, kar pomeni, da se ob upoštevanju drugega odstavka 25. člena ZDIJZ prosilcu odobri le poslušanje.
ODLOČBA:
Številka: 090-67/2013/7
Datum: 1. 7. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Glasbene šole Domžale, Ljubljanska 61, 1230 Domžale (v nadaljevanju organ), št. 7/2013, z dne 12. 2. 2013 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se odločba Glasbene šole Domžale, Ljubljanska 61, 1230 Domžale, št. 7/2013, z dne 12. 2. 2013 odpravi ter se odloči:
1.1 Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Zapisnik inventurne komisije za popis drobnega inventarja na dan 31. 12. 2012 s prilogami:
- Seznam drobnega inventarja v odpisu, datum izpisa 8. 2. 2013;
- Zapisnik inventurne komisije za popis drobnega inventarja z dne 27. 12. 2012 ter
- Popis drobnega inventarja za nahajališča 206, 208, 210, 211, 212, 213, 300, 301 in 500.
- Zapisnik inventurne komisije za popis osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2012 s prilogama:
- Odpisana osnovna sredstva 2012 po kontih ter
- Zapisnik inventurne komisije za popis osnovnih sredstev z dne 27. 12. 2012;
- Zapisnik o prevzemu in predaji instrumentov in drobnega inventarja tolkalnega oddelka z dne 21. 12. 2012 s prilogo Inventura osnovnih sredstev, datum inventure 27. 12. 2012, pri čemer je organ dolžan na zapisniku prekriti ime in priimek prisotne osebe pri primopredaji, ki ni javni uslužbenec;
- Popis oz. izpis gradiva iz programa za vodenje knjižnice (30 strani), za katero je odgovarjal …..;
- Zapisnik inventurne komisije za popis osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2010, s katerim inventurna komisija predlaga za odpis osnovna sredstva, ki so uničena ali prodana ter prilogo Inventura osnovnih sredstev, datum inventure 22. 12. 2010 za nahajališče 211;
- Zapisnik inventurne komisije za popis drobnega inventarja na dan 31. 12. 2010, s katerim inventurna komisija predlaga za odpis osnovna sredstva, ki so uničena ali prodana ter prilogo popisa drobnega inventarja za nahajališča 130, 210, 202, 204, 206, 208, 210, 211, 212, 213, 300, 301 in 500;
- Zapisnik inventurne komisije za popis osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2011, s katerim inventurna komisija predlaga za odpis osnovna sredstva, ki so uničena ali prodana ter prilogo Inventura osnovnih sredstev, datum inventure 31. 1. 2012 za nahajališče 211 ter
- Zapisnik inventurne komisije za popis drobnega inventarja na dan 31. 12. 2011, s katerim inventurna komisija predlaga za odpis osnovna sredstva, ki so uničena ter prilogo popis drobnega inventarja za nahajališča 206, 208, 210, 211, 212, 213, 300 in 301.
1.2 Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti poslušanje zgoščenke - 10 let tolkalnega oddelka.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 27. 12. 2012 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval:
- zapisnik inventure in primopredaje inventarja tolkalnega oddelka 21. 12. 2012;
- inventurne liste inventure in primopredaje inventarja tolkalnega oddelka 21. 12. 2012;
- izpisek iz programa za vodenje knjižnice, vse naslove in številčno stanje literature, za katero odgovarja ……;
- CD ploščo tolkalnega oddelka, posneto v letu 2010 ter
- Dokumente inventure tolkalnega oddelka za leto 2010, 2011 in spisek tolkal, ki ga je dostavil ………..
Navedene dokumente, razen CD plošče, prosilec želi v obliki fotokopij.
Organ je o zahtevi dne 12. 2. 2013 izdal odločbo št. 7/2013, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, ker ne obstaja interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij. Hkrati je navedel, da se zahtevani podatki nanašajo na notranje delovanje organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa.
Prosilec se je pravočasno pritožil in navedel, da je nedopustno in nerazumljivo stališče organa in odgovorne osebe organa, ki enostransko in neobjektivno poudarja dimenzijo obveščanja (širše) javnosti, kot je razumeti bistvo odločbe. Organ kot razlog zavrnitve navaja, da bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo motnje pri delovanju organa, pri čemer nikjer konkretno ne obrazloži, za kakšne motnje naj bi šlo in s čim bi bilo v primeru posredovanja dokumentov ogroženo delovanje ustanove, niti kakšna škoda bi bila povzročena s tem. Prosilec ne razume, kako bi npr. posredovanje zgoščenke, katero je posnel s svojimi učenci, škodilo ustanovi. Po osnovni logiki bi izdaja zgoščenke koristila ugledu šole. Organ se z različnimi nesmiselnimi, nelogičnimi izgovori, triki in stalnim kršenjem pravil postopka, izmika posredovanju dokumentov že 10 mesecev. Nadalje prosilec navaja, da glede na to, da organ informacij ne želi razkriti, obstaja utemeljen sum, da bi ga lahko spravile v zadrego, osramotile, mu škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njegovega delovanja. V tej luči prosilec prosi, da Pooblaščenec zadevo prouči tudi v smislu osebne odgovornosti odgovornega, ………. in ustrezno ukrepa, če ugotovi elemente kršenja zakonov in predpisov. Prosilec pritrjuje, da zoper organ potekajo sodni postopki, in da bi lahko dokumente pridobil tudi z nalogom sodišča, vendar sodi, da je bolj ekonomično in hitreje pridobiti dokumente po ZDIJZ. Obenem opozarja na možnost uničenja dokumentov zaradi dolžine trajanja sodnih postopkov, kot tudi zaradi dosedanjih izkušenj z organom. Javni zavod bi moral vse zahtevane dokumente še hraniti v fizični ali elektronski obliki. Nadalje pojasnjuje, da zahteva kopije originalnih dokumentov, čeprav je pri nastajanju nekaterih sodeloval, vendar jih ni dolžan hraniti, kot je to dolžnost organa. Zahtevani dokumenti so bili v različnih procesih lahko dopolnjeni ali kako drugače spremenjeni, vsebujejo pa tudi podpise vseh sodelujočih kot dokaz prisotnosti. V kolikor zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, jih lahko organ prekrije. Prosilec navaja še druge argumente, ki pa za ta pritožbeni postopek niso relevantni.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 13/2013 z dne 13. 3. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. K dopisu je organ priložil zahtevane dokumente in še podal pojasnila:
- zapisnik inventure in zapisnik o prevzemu in predaji instrumentov in drobnega inventarja tolkalnega oddelka, ki pa ga učitelj ………. na primopredaji ni želel podpisati. Pri primopredaji je bila na zahtevo ………… prisotna tudi nova učiteljica tolkal ……..;
- inventurne liste inventure in primopredajo tolkalnega oddelka, ki pa ni bila izvedena (glej prejšnjo alinejo);
- izpisek iz programa za vodenje knjižnice, vse naslove in številčno stanje literature, za katero odgovarja ………;
- zgoščenko tolkalnega oddelka, posneto v letu 2010 – navedena zgoščenka je bila posneta leta 2010 od 10. obletnici tolkalnega oddelka in v okviru 60. obletnice Glasbene šole Domžale. ………… je bil zadolžen za vsebino zgoščenke in za njeno snemanje. Ker ……… ni predložil načrta izdaje oz. se ni želel dogovoriti o spremembi besedila na zgoščenki z Organizacijskim odborom za 60. obletnico glasbene šole, je Svet Glasbene šole Domžale dne 3. 10. 2011 sklenil zgoščenko deponirati, kar pomeni prepoved razpečevanja (zapisnik 7. in 8. redne seje Sveta Glasbene šole Domžale). Organ kot izdajatelj zgoščenke je plačal vse avtorske pravice SAZAS-u za avtorstvo skladb, aranžmajev in priredb. Organ navaja še 101. člen Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS št. 16/2007-UPB3, 68/2008, 85/2010 Skl.US: U-I-191/09-7, Up-916/09-16; v nadaljevanju ZASP). V zvezi s sporno zgoščenko se je prosilec že ustno pritoževal na Občini Domžale, na Ministrstvu za šolstvo in šport, prepoved izdaje je prijavil na Inšpektorat za šolstvo in šport ter posredno s kazensko ovadbo na Policijsko postajo. Organ navaja še druge argumente, ki za ta postopek niso relevantni.
- Dokumente inventure tolkalnega oddelka za leto 2010, 2011 in spisek tolkal, ki ga je dostavil ……………..
Organ še dodaja, da prosilec izrablja institut dostopa do informacij javnega značaja, saj sam navaja, da dokumente potrebuje v postopkih pred različnimi organi. Evidentno je, da lahko te dokumente v postopkih pred organi tudi pridobi.
Za popolno ugotovitev dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 26. 6. 2013 pri organu na podlagi 11. člena ZInfP izvedel ogled in camera, o katerem je nastal zapisnik o ogledu.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Načelo prostega dostopa
V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove zahteve in pritožbe ni pravno relevanten. Organ zavezanec na prvi stopnji in Pooblaščenec kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Rezultat presoje oziroma odločitev mora biti enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.
Pooblaščenec ugotavlja (in tako posredno izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe in navedb organa v odstopu pritožbe), da organ zahteve prosilca ni obravnaval kot pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je dovoljena vsakomur, s čimer je napačno uporabil materialni predpis. Zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja je organ obravnaval glede na to, kdo je dokumente zahteval, čeprav javnost in odprtost delovanja v skladu z ZDIJZ ne moreta biti odvisna od tega, kateri subjekt je informacijo zahteval, ampak zgolj od tega, ali je ta informacija po svoji vsebini informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti.
Navedba organa, da ima organ pravico, da oceni upravičenost zahteve prosilca, je smiselna v primeru ugotovitve izpolnjevanja vseh obveznih sestavin zahteve po 17. členu ZDIJZ, ne pa v smislu pravnega interesa prosilca oz. vprašanja, zakaj prosilec to informacijo potrebuje. Torej, zakaj prosilec informacijo javnega značaja potrebuje, je povrem irelevantno. Tako je odveč tudi bojazen organa, kakšne možne negativne ali pozitivne učinke bi razkritje informacij imelo, saj so prosto dostopne samo tiste informacije, za katere se ugotovi, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja in da ni podana nobena od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Razlog, da organ informacij ne želi razkriti, ker bi ga lahko spravile v zadrego, ga osramotile, mu škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njegovega delovanja, ni relevanten razlog za zavrnitev dostopa po informacij v postopku po ZDIJZ. V končni fazi imajo organi malo razlogov za nerazkritje svojega dela, če v resnici delajo v interesu javnosti in za njeno dobro, kot bi morali. Sama pravica dostopa do informacij javnega značaja je torej omejena le, če obstaja katera izmed 11. taksativno naštetih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Na navedbe organa, da prosilec z določenimi informacijami že razpolaga, saj jih je dobil kot nekdanji zaposleni pri organu, Pooblaščenec ponovno navaja, da zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja organ ne sme obravnavati glede na to, kdo jo je zahteval. Iz dokumentov konkretne zadeve in navedb organ ni razvidno, da bi prosilec že izkoristil možnost pridobitve zahtevanih informacij po določbah ZDIJZ, kar bi pomenilo, da prosilec informacij ne zahteva prvič. Isti prosilec namreč ne more več kot enkrat zahtevati iste informacije javnega značaja, saj zato ne bi imel več pravovarstvenega interesa, če bi bilo njegovi predhodni zahtevi za dostop že ugodeno. Pooblaščenec pri tem ugotavlja, da je iz pritožbe prosilca jasno razvidno, da informacij, ki jih zahteva, ne poseduje, od organa pa jih kot informacijo javnega značaja po ZDIJZ zahteva prvič in jih torej iz tega naslova še ni pridobil. Ker organ ni dokazal, da prosilec zahtevanih dokumentov kot informacijo javnega značaja ne zahteva prvič in da je njegovi zahtevi predhodno že ugodil, Pooblaščenec ocenjuje, da pravovarstveni interes prosilca v konkretnem primeru še obstaja in je potrebno o zahtevi prosilca meritorno odločati.
Na tem mestu Pooblaščenec še dodaja, da navedbe prosilca, da se naj zahtevani dokumenti presodijo tudi z vidika pravilnosti oz. zakonitosti ter posledično v smislu osebne odgovornosti odgovornega organa, presegajo pristojnosti Pooblaščenca. Prav tako zahteva prosilca, da se preučijo materialne in sorodne pravice na zgoščenki, presega pristojnosti Pooblaščenca, v kolikor ugotovitev avtorskih in sorodnih pravic presega ugotovitev popolnega dejanskega stanja glede zgoščenke v smislu načina dostopa po ZDIJZ. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZInfP je Pooblaščenec pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Pooblaščenec v pritožbenem postopku presoja zahtevane dokumente le z vidika, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja oz. ali obstaja katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ne pa z vidika, ali je dokument zakonit, ali ima vse potrebne sestavine, ali je organ ravnal pravilno, itd.
2. Informacije javnega značaja, ki so predmet obravnavane zahteve
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, saj dejavnosti zavoda štejejo kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa, prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti obstajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj jih je posredoval Pooblaščencu.
Predmet presoje so sledeči dokumenti:
- zapisnik inventurne komisije za popis drobnega inventarja na dan 31. 12. 2012, s prilogami:
- seznam drobnega inventarja v odpisu, datum izpisa 8. 2. 2013;
- zapisnik inventurne komisije za popis drobnega inventarja z dne 27. 12. 2012 ter
- popis drobnega inventarja za nahajališča 206, 208, 210, 211, 212, 213, 300, 301 in 500.
- Zapisnik inventurne komisije za popis osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2012 s prilogama:
- Odpisana osnovna sredstva 2012 po kontih ter
- Zapisnik inventurne komisije za popis osnovnih sredstev z dne 27. 12. 2012;
- Zapisnik o prevzemu in predaji instrumentov in drobnega inventarja tolkalnega oddelka z dne 21. 12. 2012, s prilogo Inventura osnovnih sredstev, datum inventure 27. 12. 2012;
- Popis oz. izpis gradiva iz programa za vodenje knjižnice (30 strani), za katero je odgovarjal ………;
- Zgoščenka - 10 let tolkalnega oddelka;
- Zapisnik inventurne komisije za popis osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2010, s katerim inventurna komisija predlaga za odpis osnovna sredstva, ki so uničena ali prodana ter prilogo Inventura osnovnih sredstev, datum inventure 22. 12. 2010 za nahajališče 211;
- Zapisnik inventurne komisije za popis drobnega inventarja na dan 31. 12. 2010, s katerim inventurna komisija predlaga za odpis osnovna sredstva, ki so uničena ali prodana ter prilogo popisa drobnega inventarja za nahajališča 130, 210, 202, 204, 206, 208, 210, 211, 212, 213, 300, 301 in 500;
- Zapisnik inventurne komisije za popis osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2011, s katerim inventurna komisija predlaga za odpis osnovna sredstva, ki so uničena ali prodana ter prilogo Inventura osnovnih sredstev, datum inventure 31. 1. 2012 za nahajališče 211;
- Zapisnik inventurne komisije za popis drobnega inventarja na dan 31. 12. 2011, s katerim inventurna komisija predlaga za odpis osnovna sredstva, ki so uničena ter prilogo popis drobnega inventarja za nahajališča 206, 208, 210, 211, 212, 213, 300 in 301.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo notranjega delovanja organa, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali posamezni dokumenti predstavljajo izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je Pooblaščenec po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP in v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP), izvedel preizkus, ali dokument vsebuje še katero izjemo, določeno v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. Notranje delovanje kot izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec pojasnjuje, da lahko organ upoštevaje izjemo notranjega delovanja prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec pojasnjuje, da so s to izjemo varovani dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V to skupino izjem zato sodijo različna notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, policijska navodila za identifikacijo prestopnikov, pa tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora, navodila v zvezi s prevozom zapornikov, seznami opremljenosti z orožje in drugo obrambno opremo (za več glej Urška Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 300). Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa.
Za obstoj te izjeme morata biti nujno podana oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v katerem se zahteva škoda oz. povzročanje motenj pri delovanju organa, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil.
Tudi Upravno sodišče RS je v zvezi z izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v sodbi št. I U 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.
3.1 Dokumenti v zvezi s popisom (inventuro) ter izpis gradiva iz programa za vodenje knjižnice
Pooblaščenec ugotavlja, da so zapisniki inventurne komisije za popis drobnega inventarja in osnovnih sredstev s prilogami in popisi nastali v zvezi s popisom sredstev (blaga) in virov sredstev ali drugače rečeno v zvezi z inventuro. Organ je dolžan, v skladu s 36. členom Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/1999 in 30/2002-ZJF-C) ter internimi pravilniki, ki urejajo popis in računovodstvo, ob koncu leta obvezno uskladiti stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev z dejanskim stanjem, ugotovljenim s popisom (inventuro). V zadevnem primeru torej prosilec zahteva dokumente, ki predstavljajo oziroma nakazujejo na upravljanje z javnim premoženjem organa (osnovna sredstva in drobni inventar). Pooblaščenec najprej ugotavlja, da že pojmovno zahtevani dokumenti niso dokumenti, ki so nastali v zvezi z notranjim delovanjem organa, saj ne gre za interno komunikacijo, ki je namenjena zgolj delu organa, niti za interne dokumente, ki so namenjeni le delu v organu samem. Pooblaščenec obenem ne vidi možnosti, da bi dostop do teh dokumentov v celoti, kot informacija javnega značaja, lahko ogrozil delo organa. Zahtevani dokumenti kot taki niso bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, ampak za vodenje poslovnih knjig ter izdelavo letnih poročil ter transparentno in gospodarno upravljanje javnega premoženja. Iz vsebine zahtevnih dokumentov tudi ne izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi ne njegova notranja politika oz. notranje razmišljanje organa. Dokumenti namreč vsebuje naziv drobnega inventarja ali osnovnega sredstva, inventarno številko, datum aktiviranja in odpisa ter vrednost (nabavna, odpisna, amortizacijska in nova sedanja vrednost). Izpis gradiva iz programa za vodenje knjižnice pa zraven inventarje številke vsebuje še naslov gradiva, avtorja, lokacijo, postavitev ter podatek ali je gradivo izposojeno. Navedeno pomeni, da zahtevni dokumenti ne prestanejo že prvega pogoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj sploh ne gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Njihovo razkritje javnosti torej ne more ogroziti učinkovitega dela organa. Pooblaščenec je zaključil, da organ ni uspel izkazati obstoja nobenega izmed zgoraj navedenih kriterijev glede zahtevanih dokumentov, zato izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. Pooblaščenec je izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, v tem delu odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Na ogledu in camera je organ pojasnil, da na popisih drobnega inventarja in osnovnih sredstev za odpis ni mogoče ločiti podatkov, ki so vezani samo na tolkalni oddelek, zato se ti dokumenti prosilcu posredujejo v celoti. Drobni inventar in osnovna sredstva, ki so popisana po nahajališčih, pa omogočajo, da se prosilcu posredujejo le tiste strani popisov, ki vsebujejo popis drobnega inventarja in osnovnih sredstev za oddelek tolkal, torej nahajališča tolkal.
3.2 Zapisnik o prevzemu in predaji instrumentov in drobnega inventarja tolkalnega oddelka z dne 21. 12. 2012
Pooblaščenec po pregledu zahtevanega dokumenta ugotavlja, gre za dokument, ki je namenjen notranjemu delovanju organa v smislu postopanja v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu. Dokument predstavlja primopredajo sredstev, inventarja, itd. od učitelja, ki se mu odpove pogodba o zaposlitvi. Takšen dokument je nekaj povsem običajnega, če že ne obveznega in je v celoti v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in porabo javnih sredstev. Dokument vsebuje podatek, da učitelj, ki se mu odpove pogodba o zaposlitvi, izroči instrumente in drobni inventar, opremo, literaturo, itd. komisiji za popis osnovnih sredstev. Iz same vsebine izhaja, da ne gre za dokument, ki je namenjen interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. Iz vsebine zahtevanega dokumenta ne izhaja notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Pooblaščenec ugotavlja, da tudi pri tem dokumentu ni podan prvi kriterij za obstoj izjeme po 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, tudi v tem delu odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
3.3 Zgoščenka - 10 let tolkalnega oddelka
Pooblaščenec ugotavlja, da je bila zgoščenka ustvarjena z namenom izdaje širši javnosti, čeprav zaradi razlogov, ki za konkreten postopek niso relevantni, do sedaj ni bila izdana in ponujena širši javnosti. Po sami naravi stvari dokument, kot je zgoščenka, ki je izdana z namenom biti dostopna večjemu krogu ljudi, ne more biti varovan z izjemo notranjega delovanja organa. Zgoščenka tako ne izpolnjuje niti prvega pogoja izjeme notranjega delovanja oz. dejavnosti organa, kaj šele, da bi njeno razkritje povzročilo motenje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (drugi pogoj – škodni test). Izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ tako tudi v tem primeru ni podana.
Organ v odgovoru z dne 17. 5. 2013 navaja, da je zgoščenka, v skladu s sklepom Sveta GŠ deponirana, kar pomeni, da se ne sme predvajati, razpečevati, prodajati, itd. To pomeni, da je nihče ne sme posedovati, razen organ. Pooblaščenec ugotavlja, da zgoščenka izpolnjuje vse tri elemente informacije javnega značaja v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, kar pomeni, da če ni podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, gre tudi za prosto dostopno informacijo javnega značaja.
Organ v odstopu pritožbe navaja, da ima organ na zgoščenki materialne avtorske pravice. Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Glede na navedeno, se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled, poslušanje).
Pooblaščenec je tako v nadaljevanju ugotavljal, ali je zahtevana zgoščenka zavarovana z zakonom, ki ureja avtorsko pravico in posledično, ali je iz tega razloga mogoče omejiti način seznanitve z zahtevano informacijo.
V skladu s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. V kolikor torej posamezno delo izpolnjuje navedene predpostavke se šteje, da gre za avtorsko delo.
Glasbena dela z besedilom ali brez besedila, kar dejansko zahtevana zgoščenka je, predstavljajo avtorska dela, če izpolnjujejo zgoraj navedenih pet predpostavk. Pooblaščenec ocenjuje, da obravnavana zgoščenka v konkretnem primeru nedvomno izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela. Posledično torej Pooblaščenec ugotavlja, da ni dvoma, da zgoščenka v konkretnem primeru predstavlja avtorsko delo. Temu ne oporekata niti organ niti prosilec.
Pooblaščenec je za ugotovitev popolnega dejanskega stanja, kako je z avtorskimi in sorodnimi pravicami na zgoščenki, organ najprej pisno pozval za dodatna pojasnila, nato pa še na ogledu in camera pridobil odgovore oz. dokumente v zvezi z zgoščenko. Organ je kot izdajatelj oz. proizvajalec fonograma (zgoščenke) SAZAS-u poravnal vse obveznosti iz naslova materialnih mehaničnih avtorskih pravic za glasbena dela, kar je razvidno iz Potrdila SAZAS, št. M-3224/A z dne 14. 2. 2011. Organ kot proizvajalec fonograma je zgoščenko s sklepom Zapisnika 7. redne seje Sveta GŠ Domžale, z dne 31. 5. 2011 in zapisnikom 8. redne seje Sveta GŠ Domžale, z dne 3. 10. 2011 deponiral, s čimer je prepovedal vsakršno distribuiranje fonograma. V skladu s 3. točko 129. člena ZASP ima proizvajalec fonograma izključno pravico distribuiranja svojih fonogramov. Distribuiranje fonogramov pomeni vsako dajanje fonogramov v promet s prodajo ali drugo obliko prenosa lastninske pravice ter vsako ponujanje fonogramov javnosti s tem namenom (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 312). Pooblaščenec je ugotovil, da ima organ vse izvode zgoščenke, razen enega izvoda, ki ga je posredoval Pooblaščencu v okviru tega pritožbenega postopka, deponirane. Torej noben izvod ni bil ponujen javnosti.
Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da so profesorji sodelovali pri izdaji zgoščenke v okviru delovnega razmerja, zato organ s kakršnimikoli pogodbami, ki bi urejale avtorske in sorodne pravice, ne razpolaga. Tudi grafično podobo zgoščenke je opravila zaposlena pri organu, medtem ko je dodatno oblikovanje in postavitev za tisk izvedlo podjetje Turbulenzza d.o.o. po plačilu. Delo, ki ga je opravilo podjetje Turbolenzza d.o.o. ne predstavlja avtorskega dela, saj ne izpolnjuje vseh pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP. Podjetje je namreč samo računalniško oblikovalo že pripravljeno besedilo in grafiko za tisk. Organ še pove, da je sliko na ovitku in zgoščenki prispevala ena od mamic učenca brezplačno. Kot že navedeno, organ glede zgoščenke nima nobenih pogodb ali drugih dokumentov, ki bi urejale avtorske pravice.
ZASP v 101. členu določa, da kadar avtorsko delo ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca (avtorsko delo iz delovnega razmerja), se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela (zgoščenka je bila posneta leta 2010), če ni s pogodbo drugače določeno. Glede na to, da so samo besedilo, oblikovanje in grafiko ovitka in zgoščenke opravili zaposleni organa v okviru svojih delovnih obveznosti, torej organ po samem ZASP pravno veljavno razpolaga z materialnimi avtorskimi pravicami na celotni zgoščenki glede grafike (22. člen ZASP).
Glasbeniki del na zgoščenki si bili učenci organa ter profesorji, zaposleni pri organu. 118. člena ZASP določa, da se glasbeniki štejejo za izvajalce. Glede na dejstvo, da gre za izvajalce, ki sodelujejo pri izvedbi v skupini, bi v skladu s 119. členom ZASP morali imeti zastopnika skupine izvajalcev. Pooblaščenec je na ogledu in camera ugotovil, da organ ne razpolaga z nobenimi pogodbami ali pooblastili, ki bi urejale sorodne pravice izvajalcev zahtevane zgoščenke. Glede na to, da so izvajalci tudi profesorji, zaposleni pri organu, pride v poštev določba 126. člena ZASP, ki določa, da razmerja glede izvedb, ki jih delojemalec ustvari pri izpolnjevanju svojih delovnih obveznosti ali po navodilih delodajalca (izvedba iz delovnega razmerja), ureja kolektivna ali druga pogodba. V zadevnem primeru je nedvomno šlo za izvedbo iz delovnega razmerja, saj so izvajalci (profesorji) opravili izvedbo v okviru svojih rednih delovnih obveznosti. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da noben akt, niti pogodba o zaposlitvi, ne ureja razmerja glede izvedbe iz delovnih razmerij. Če tudi pogodba o zaposlitvi teh vprašanj izrecno ne bi urejala, je položaj treba reševati s smiselno uporabo določb ZASP iz splošnega dela avtorskega pogodbenega prava, predvsem člena 75 in 80 zakona (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 305).
Drugi odstavek 4. člena ZASP določa, da se določene določbe (so izrecno naštete) zakona smiselno uporabljajo tudi za sorodne pravice. Ker med organom in izvajalci (tako učenci kot profesorji) ni bilo posebnega dogovora o vprašanju prenosa materialnih pravic izvajalcev, se na podlagi drugega odstavka 75. člena ZASP šteje, da so bile na organ prenesene tiste (materialne) pravice izvajalcev in v takem obsegu, kot je bistven za dosego namena. Materialne pravice izvajalcev na zahtevani zgoščenki so torej porazdeljene med izvajalci in organom. Zgoščenka je bila posneta in izdana ob 10. obletnici tolkalnega oddelka in v okviru 60. letnice Glasbene šole Domžale. Namen izdelave avtorskega dela je torej jasen (obeležiti dve obletnici organa z zgoščenko, s katero se predstaviti delo tolkalnega oddelka organa širši javnosti) in iz tega namena izhaja tudi obseg, v katerem so bile prenesene na organ materialne pravice. Upoštevaje drugi odstavek 75. člena ZASP Pooblaščenec ugotavlja, da za dosego namena izdaje konkretne zgoščenke med izvajalci in organom zagotovo ni bistven prenos pravice reproduciranja za namene posredovanja informacij javnega značaja. Organ torej ni imetnik pravice reproduciranja posnetkov svoje izvedbe na fonograme (3. točka 121. člena ZASP) za namen posredovanja informacij javnega značaja.
Glede na ugotovljeno je Pooblaščenec ocenil, da v obravnavanem primeru ni dvoma o obsegu prenosa materialnih avtorskih pravic in materialnih pravic izvajalcev. Vsekakor te pravice niso bile prenesene za namen posredovanja informacij javnega značaja. Pooblaščenec zato pojasnjuje, da prvega odstavka 24. člena in 3. točke 129. člena ZASP ni mogoče interpretirati na način, kot meni prosilec, s tem ko zahteva zgoščenko. Navedeni določbi pravita, da je pravica distribuiranja izključna pravica, da se izvirnik ali primerki dela dajo v promet s prodajo ali drugačno obliko prenosa lastninske pravice ali s tem namenom ponudijo javnosti. Če bi šteli, da mora organ, ki razpolaga z več primerki avtorskega dela, enega izmed teh ponuditi javnosti tako, da ga izroči prosilcu, ki je zahtevo vložil na podlagi ZDIJZ, bi to pomenilo, da bi bilo to avtorsko delo v takšni obliki na razpolago le omejenemu številu prosilcev. Zaradi takšne razlage bi del prosilcev lahko prejel zahtevano zgoščenko v trajno last, delu prosilcev pa bi organ lahko omogočil le poslušanje, kar bi bilo v nasprotju z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ. To načelo namreč pomeni, da mora biti odločitev, ki je rezultat presoje zahteve po ZDIJZ, enaka za vse.
Glede na vse navedeno, je ob upoštevanju drugega odstavka 25. člena ZDIJZ prosilcu mogoče odobriti le poslušanje. Iz navedene določbe ZDIJZ izhaja, da sta prvostopenjski in drugostopenjski organ glede oblike seznanitve upravičena odločiti drugače, kot se glasi zahtevek, tj. namesto posredovanja fotokopij odobriti vpogled, če je seveda izpolnjen pogoj obstoja varovanega avtorskega dela. Drugi odstavek 25. člena sicer govori le o vpogledu, vendar je potrebno vpogled razumeti širše, tudi v smislu poslušanja, saj določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ zajema vse avtorske pravice, ki jih ureja ZASP, po katerem so avtorsko delo v skladu s 5. členom vse individualne intelektualne stvaritve, ki so na kakršenkoli način izražene (pisana dela, glasbena dela, avdiovizualna dela, govorjena dela, itd.). Pooblaščenec je torej izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, v tem delu odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Na tem mestu se Pooblaščenec opredeljuje do navedb prosilca z dne 16. 5. 2013, da naj Pooblaščenec presodi ali so avtorji projekta upravičeni do vsaj ene originalne kopije zgoščenke in kako je z njihovimi pravicami na zgoščenki. Pooblaščenec pojasnjuje, da navedeno ni relevantno za odločitev v tem pritožbenem postopku, hkrati pa to ne sodi v pristojnost Pooblaščenca, zato se Pooblaščenec ne more in ne sme opredeljevati do navedb, ki sodijo v pristojnost drugih organov.
4. Osebni podatek kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Ob vpogledu v zahtevane dokumente je Pooblaščenec ugotovil, da nekateri izmed njih vsebujejo osebne podatke posameznikov (ime in priimek, izobrazbo). Pooblaščenec je zato presojal, ali je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1). Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Ob upoštevanju prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v zadevnem primeru ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov osebni podatki oseb, zaposlenih v javnem sektorju (pri organu). Gre za naslednje osebne podatke: imena in priimki ravnatelja, učiteljev in drugih zaposlenih v glasbeni šoli, torej javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede na navedeno v zahtevanem Zapisniku o prevzemu in predaji instrumentov in drobnega inventarja tolkalnega oddelka z dne 21. 12. 2012 predstavlja ime in priimek dodatno prisotne pri primopredaji varovan osebni podatek, saj ta oseba v tej funkciji ni javni uslužbenec in torej ni pravne podlage za obdelavo njenih osebnih podatkov. V skladu s 7. členom ZDIJZ je organ dolžan na dokumentu te podatke prekriti.
5. Sklepno
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, skladno z drugim odstavkom 247. člena ZUP, preveril tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki jih ZDIJZ opredeljuje v prvem odstavku 6. člena, vendar je ugotovil, da nobena druga izjema ni podana.
Glede na navedbe organa v odločbi Pooblaščenec še pojasnjuje, da je v konkretnem primeru nepotrebno izvajati test javnega interesa, ker gre že v osnovi za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Test interesa javnosti je namreč urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ in določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, četudi ta predstavlja izjemo do prostega dostopa, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Pogoj za uporabo testa interesa javnosti je torej obstoj ene izmed zakonskih izjem, zaradi katere se dostop do informacije sicer lahko zavrne. Ker Pooblaščenec v konkretnem primeru ni ugotovil nobene izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, sploh ni podlage za uporabo testa interesa javnosti. Kot že povedano, so zahtevane informacije prosto dostopne informacije javnega značaja, ker ni podana nobena izjema od prosto dostopnih informacij.
Kot izhaja iz vsega zgoraj ugotovljenega je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločbo organa odpravil, saj so bili v postopku prve stopnje zmotno presojeni dokazi, iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ter napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka