Prosilka - Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
+ -Številka: 090-65/2013/6
Kategorije: Stroški
POVZETEK:
Prosilka se je pritožila zoper stroške postopka. Po njenih navedbah, naj bi ji organ zaračunal za vpogled v zahtevane informacije, kar ni v skladu z ZDIJZ, ki pravi, da je vpogled v zahtevano IJZ vedno brezplačen. Pooblaščenec je v postopku ugotovil, da je organ prosilko sicer res opozoril na plačilo stroškov za vpogled, vendar pa ji je dejansko zaračunal stroške za posredovanje fotokopij. Prosilka je namreč na vpogledu svojo zahtevo modificirala in poleg vpogleda zahtevala tudi fotokopije. Po oceni Pooblaščenca je organ prosilki tako zaračunal stroške v skladu z veljavnim stroškovnikom, zato je njena pritožba v celoti neutemeljena.
ODLOČBA:
Številka: 090-65/2013/6
Datum: 4. 4. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi prosilke…….zoper račun št. 01/2013 z dne 5. 3. 2013, Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 21. 1. 2013 pri organu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Navaja, da je 27. 9. 2012 podala prijavo o mučenju in da je bil s strani organa opravljen ogled, pes odvzet, kasneje pa vrnjen lastniku. Po ZDIJZ zahteva vpogled v spis glede predmetnega postopka.
Organ je prosilko dne 7. 2. 2013, z dopisom št. 090-1/2013/13, obvestil, da ji bo omogočil delni dostop do zahtevanega spisa, pri čemer ji bo zaračunal stroške v skladu s cenikom, objavljenim na spletni strani organa. Ob tem je organ navedel, da ker prosilka zahteva dostop do celotnega spisa, bo za pripravo zahtevane dokumentacije potrebno vsaj 2 uri dela, kar po omenjenem ceniku znaša 39,22 EUR, brez stroškov fotokopiranja. Ob vpogledu bo organ prosilki posredoval račun, ki ga mora poravnati v 15 dneh. Organ je še navedel, da naj mu prosilka sporoči, ali se strinja s plačilom, saj v nasprotnem primeru njene zahteve ne bo obravnaval.
Na poziv organa se je prosilka odzvala in navedla, da prosi, da ji organ omogoči brezplačen vpogled v dokumentacijo oziroma da podrobneje opredeli, kako je izračunal znesek 39,22 EUR, kajti ta znesek se ji zdi hudo pretiran in ovira uresničitev njene pravice.
Organ je prosilki odgovoril z dopisom št. 090-1/2013/16 z dne 13. 2. 2013, v katerem ji je ponovno pojasnil, da mora za dostop do zahtevanih dokumentov uporabiti delni dostop tako, da v njih prekrije varovane osebne podatke na način, da jih naredi nedostopne. Pri tem organ navaja, da bo uporabil možnost, ki jo daje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, 119/2007, 95/2011, dalje Uredba). Ta v 19. členu določa, da organ določi, poleg materialnih stroškov, tudi lastno ceno dela. Stroškovnik je objavljen na spletni strani organa, o čemer je organ prosilko že obvestil. Glede na obsežnost zahtevane dokumentacije organ predvideva, da bo za fotokopiranje in prekrivanje osebnih podatkov potreboval najmanj 2 uri dela. Ura dela uslužbenca z visoko stopnjo izobrazbe znaša po objavljenem ceniku organa 19,61 EUR. Ob tem organ še dodaja, da cena po višini ne odstopa od cen drugih organov, k predmetnemu stroškovniku pa je podalo soglasje tudi ministrstvo, pristojno za upravo, ki tudi samo uporablja identičen cenik. Organ je prosilko obvestil, da ji upoštevaje navedeno brezplačnega dostopa do zahtevanih informacij ne more omogočiti. Če se prosilka strinja s stroški, naj organ o tem obvesti v roku 5 dni. Ob tem organ še dodaja, da bo natančna specifikacija stroškov znana po opravljenem delu, razvidna pa bo iz računa, na katerem bodo prikazane posamezne postavke dela in materiala in ki bo posredovan prosilki.
Prosilka je na poziv organa odgovorila dne 22. 2. 2013. Vztrajala je, da ji organ omogoči brezplačen vpogled. Posredovala mu je tudi mnenje Pooblaščenca, iz katerega izhaja, da organ za vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja stroškov ne sme zaračunati.
Organ je dne 22. 2. 2013 prosilki odgovoril ter jo povabil na vpogled dne, 5. 3. 2013, pri čemer je navedel, da bo na vpogledu prejela račun za posredovanje informacij javnega značaja, na katerega se bo imela pravico pritožiti.
Vpogled v zahtevano dokumentacijo se je izvedel dne 5. 3. 2013, organ pa je prosilki ob tem izročil račun št. 01/2013 z dne 5. 3. 2013, v znesku 32 EUR. Zoper predmetni račun je prosilka dne 8. 3. 2013 vložila pritožbo pri organu. Navaja, da organi po njenem mnenju za vpogled v informacije javnega značaja ne smejo zaračunati materialnih stroškov, tudi ne stroškov dela, lahko pa zaračunajo stroške pri posredovanju fotokopij, saj to v skladu z ZDIJZ ni dovoljeno. Iz 34. člena ZDIJZ namreč izhaja, da je vpogled v zahtevano informacijo brezplačen. Meni, da velja to tudi za njen primer, ker je zahtevala samo vpogled.
Pritožbo prosilke je organ dne 15. 3. 2013, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Ob tem je organ v spremnem dopisu št. U090-3/2013/3 med drugim pojasnil, da prosilka dejansko v prostorih organa ni vpogledala v pripravljene fotokopije dokumentov, ni jih prebrala ali pregledala, temveč jih je, na lastno željo, vse vzela s seboj domov, čeprav jo je uradna oseba opozorila, da v tem primeru ne gre več za vpogled pri organu. Dodatno je prosilka zahtevala tudi natis sedmih barvnih fotokopij, kljub predlogu, da si jih ogleda na zaslonu računalnika. Tudi te je odnesla s seboj, kar dokazuje priložen uradni zaznamek. Organ je v spisu upravne zadeve ob tem Pooblaščencu posredoval tudi uradni zaznamek z dne 5. 3. 2013, iz katerega izhaja, da je prosilka fotokopije iz spisa št. U0 6172-2421/2012 odnesla s seboj, dodatno pa je iz zahteve prejela tudi 7 barvnih fotokopij. Uradni zaznamek je podpisan s strani uradne osebe organa in prosilke.
Pooblaščenec je prosilko dne 26. 3. 2013 pozval, naj se opredeli do navedb organa glede spremembe zahtevka oz. glede dejstva, da je najprej zahtevala vpogled v dokumente, na vpogledu samem pa je zahtevo spremenila in zahtevala tudi fotokopije, ki naj bi ji jih organ tudi dejansko izročil. Prav tako je Pooblaščenec prosilko pozval, naj potrdi, ali je podpis na predmetnem uradnem zaznamku njen.
Prosilka je Pooblaščencu odgovorila dne 29. 3. 2013, pri čemer je pojasnila, da je pri organu, na lastno željo, pridobila tudi fotokopije informacije ter dodatne fotografije. Prav tako je potrdila, da je podpis na uradnem zaznamku njen. Ob tem še dodaja, da je materialne stroške pripravljena kriti v celoti, ne strinja pa se z zaračunanimi stroški za pripravo dokumentacije.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. odst. 1. člena ZDIJZ, in ni sporna vsebinska odločitev organa o zahtevi prosilke, je pa sporno, ali je organ prosilki upravičeno zaračunal stroške dostopa do informacije javnega značaja.
V zvezi z navedenim primerom Pooblaščenec najprej poudarja, da določba 1. odst. 34. člena ZDIJZ jasno določa, da je vpogled v zahtevano informacijo brezplačen. Na podlagi 2. odst. 34. člena ZDIJZ pa lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške. Zakonski ureditvi sledi tudi Uredba, ki v 1. alineji 2. odst. 18. člena jasno in nedvoumno določa, da organ ne zaračuna stroškov za vpogled v dokumente. Poleg tega so v 1. odst. 18. člena Uredbe taksativno navedeni primeri posredovanja informacij, za katere organ sme zaračunati materialne stroške – a contrario, v drugih primerih organ materialnih stroškov nikakor ne sme zaračunati.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da organ prosilki za vpogled v zahtevane informacije ne bi smel zaračunati nobenih materialnih stroškov. Podobno stališče je Pooblaščenec zavzel tudi v odločbi št. 090-181/2012 z dne 5. 10. 2012. Vendar pa v konkretni zadevi ne gre za identičen primer. Prosilka je sicer v zahtevi z dne 21. 1. 2013 zahtevala vpogled (in tudi v pritožbi z dne 8. 3. 2013 se pritožuje zoper stroške vpogleda), vendar pa je na poziv Pooblaščenca z dne 26. 3. 2013 potrdila, da je na samem vpogledu zahtevala tudi fotokopije in da ji je organ te tudi izročil. Povedano drugače, prosilka je zahtevala (in prejela) tudi fotokopije zahtevanih dokumentov, zato v konkretnem primeru ne gre za dostop do zahtevane informacije v obliki vpogleda, ki je vedno brezplačen. Za posredovanje fotokopij organi zavezanci v skladu z ZDIJZ in Uredbo lahko zaračunajo tudi materialne stroške. Pooblaščenec se je tako v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali je organ prosilki tudi po višini upravičeno zaračunal stroške.
Iz specifikacije računa št. 1/2013 izhaja, da je organ prosilki zaračunal 1 uro odbiranja in posredovanja informacij s strani uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe, v višini 19,61 EUR, pretvorbo dokumentov formata A4 iz elektronske v fizično obliko – za 28 strani, v višini 3, 64 EUR in pretvorbo barvne strani dokumenta formata A4 iz elektronske v fizično obliko, za 7 strani, v višini 8,75 EUR. Skupni znesek računa tako znaša 32 EUR.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prosilki stroške zaračunal po Stroškovniku posredovanja in ponovne uporabe informacij javnega značaja pri organu, na katerega je soglasje podalo Ministrstvo za pravosodje in javno upravo dne 17. 1. 2013, z dopisom št. 090-8/2013/3. Predmetni stroškovnik je javno objavljen na spletni strani organa pod: http://www.uvhvvr.gov.si/si/objave_za_javnost/informacije_javnega_znacaja/, na kar je organ tudi opozoril prosilko. V skladu s 36. členom ZDIJZ je bila prosilka tudi predhodno obveščena, da ji bo organ zaračunal stroške dostopa, prav tako ji je bila, na njeno željo, sporočena okvirna višina stroškov, kot to zahteva 3. odstavek 36. člena ZDIJZ. Po pregledu predmetnega stroškovnika in specifikacije posameznih postavk na izpodbijanem računu Pooblaščenec tudi ugotavlja, da je organ prosilki tudi pravilno zaračunal materialne stroške po posameznih postavkah. Organ je prosilki sicer zaračunal tudi stroške odbiranja in priprave dokumentacije (torej stroške dela javnega uslužbenca). Pooblaščenec je že v več postopkih poudaril, da je zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev v postopku dostopa do informacij javnega značaja sporno (ker ZDIJZ tega izrecno ne določa, pravi pa, da je vpogled vedno brezplačen), vendar pa je organ stroške dela v konkretnem primeru zaračunal na podlagi veljavnega podzakonskega predpisa, t.j. Stroškovnika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ki je javno objavljen na spletni strani organa.
ZDIJZ sicer v poglavju, ki ureja stroške posredovanja informacij javnega značaja, ne predvideva možnosti, da organ prosilcu poleg materialnih stroškov zaračuna tudi stroške dela, v smislu plačila za delo, ki ga v zvezi s posredovanjem informacij opravi javni uslužbenec na podlagi urne postavke, določene s stroškovnikom. Možnost zaračunavanja stroškov dela pa je kljub jasni zakonski usmeritvi, dopustila Uredba, ki je uvedla možnost določanja stroškov dela s strani organov preko sprejema posebnih stroškovnikov. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je kot upravni organ vezan na vse veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in preskočijo nezakonit podzakonski predpis. Pooblaščenec mora tako pri odločanju v pritožbenem postopku upoštevati veljavni Stroškovnik posredovanja in ponovni uporabi informacij javnega značaja z dne 15. 1. 2013.
Pooblaščenec ob tem ocenjuje, da organ prosilki v konkretnem primeru ni zaračunal nerazumnih stroškov posredovanja informacij javnega značaja. Kljub oceni, da bo za pripravo dokumentacije potreboval 2 uri dela, je organ prosilki dejansko zaračunal le 1 uro dela, pri čemer se Pooblaščencu glede na obseg zahtevane dokumentacije (27 strani) in njeno naravo (priprava dokumentov v obliko delnega dostopa s prekritjem osebnih podatkov) to ne zdi nesorazmerno. Organ prosilki tako ni zaračunal stroškov dela, ki niso bili nujno potrebni za obdelavo in pripravo zahtevanih informacij javnega značaja. Stroški dela javnih uslužbencev, kot jih je v konkretnem primeru obračunal organ, so tako ostali v obsegu, ki pri Pooblaščencu ne vzbuja dvoma v njihovo objektivno utemeljenost, prav tako pa iz pojasnil organa ne izhajajo dejstva, ki bi kazala na to, da je organ prosilko stroškovno prekomerno obremenil (t.j. več, kot to dovoljujejo veljavni predpisi).
Pooblaščenec na tem mestu še poudarja, da zaračunavanje stroškov nikakor ne sme biti arbitrarno in v celoti odvisno od individualnih sposobnosti javnih uslužbencev, zaposlenih pri določenem organu, oziroma organizacije dela samega organa zavezanca. Možnost, ki jo daje Uredba (zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev) namreč ne sme postati razlog, ki daje organom zavezancem moč, da prosilce odvrnejo od vlaganja zahtev za posredovanje informacij javnega značaja. Po oceni Pooblaščenca lahko namreč zaradi nerazumno visokih stroškov posredovanja informacij javnega značaja govorimo že o negaciji (izničenju) pravice do dostopa do informacij javnega značaja, kot ustavne pravice. Pravica dostopa do informacij javnega značaja pa je temeljna človekova pravica, zagotovljena v 2. odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). Višina stroškov posredovanja informacij javnega značaja mora tako ostati v najnižjem možnem obsegu oziroma ne sme nesorazmerno ovirati prosilčeve ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja. Razumni stroški dostopa do informacij javnega značaja pa so po oceni Pooblaščenca, ob obstoječih predpisih, dejansko nastali materialni stroški in v skladu z Uredbo tudi stroški dela javnih uslužbencev, vendar le v obsegu, ki ne pomeni prekomernega posega v ustavno zagotovljeno pravico dostopa do informacij.
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v konkretnem primeru prosilki zaračunal stroške po veljavnih predpisih, pri čemer zaračunani stroški niso nesorazmerno visoki.
Pooblaščenec je pritožbo prosilke zato, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka