Prosilec - Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij
+ -Številka: 090-64/2013/6
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do fotokopije zapisnikov s kolegijev direktorjev z dne 20. 12. 2011, 20. 10. 2011 ter 20. 9. 2011. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na notranje delovanje organa in osebne podatke. Prosilec se z argumentacijo organa ni strinjal, zato je zoper odločbo vložil pritožbo. Pooblaščenec je ugotovil, da je pritožba prosilca delno utemeljena – dokumenti, ki jih je prosilec zahteval vsebujejo varovane osebne podatke in se nanašajo na notranje delovanje organa. Pooblaščenec je prosilcu zato omogočil delni dostop do dokumentov.
ODLOČBA:
Številka: 090-64/2013/6
Datum: 11. 6. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2007/146 z dne 13. 2. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi, izpodbijana odločba št. 090-2/2007/146 z dne 13. 2. 2013 se delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo:
- Zapisnika 19. razširjenega kolegija generalnega direktorja, ki je bil dne 20. 9. 2011 v sejni sobi Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, z dne 21. 9. 2011, št. 900-1/2009/63, pri čemer je organ dolžan prekriti na strani 2 celotno tabelo, stran 3 v celoti in na strani 4 četrti in peti odstavek besedila;
- Zapisnika 20. razširjenega kolegija generalnega direktorja, ki je bil dne 20. 10. 2011 v sejni sobi Ministrstva za pravosodje, z dne 24. 10. 2011, št. 900-1/2009/64, pri čemer je organ dolžan prekriti na strani 2 prvo alinejo pod Ad 3 – Informacije in druga problematika (v celoti);
- Zapisnika 21. razširjenega kolegija generalnega direktorja, ki je bil dne 20. 12. 2011 v sejni sobi Ministrstva za pravosodje, z dne 28. 12. 2011, št. 900-1/2009/68, pri čemer je organ dolžan prekriti stran 2 in 3 v celoti, na strani 4 celotno besedilo in tabeli Ad 3 – izvajanje kadrovskega načrta, na strani 5 celotno besedilo sklepa št. 4, na strani 6 celotno besedilo do začetka Ad 7 (torej točko 2, 3 in 4 prvega odstavka)
2. Pritožba prosilca se zavrne v delu, ki se nanaša na izjemo notranjega delovanja organa in varovane osebne podatke, ki jih je organ, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, v posredovanih dokumentih dolžan prekriti.
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 13. 12. 2012 na organ naslovil zahtevo za dostop do:
- fotokopije zapisnikov s kolegijev direktorjev z dne 20. 12. 2011, 20. 10. 2011 ter 20. 9. 2011.
Organ je z odločbo št. 090-2/2007/146 z dne 13. 2. 2013 v celoti zavrnil zahtevo za posredovanje navedenih dokumentov, z obrazložitvijo, da zahtevani dokumenti niso informacije javnega značaja, ker je treba dostop do njih zavrniti na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker se zahteva nanaša na podatke iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, njegovo razkritje pa bi povzročilo motnje pri dejavnosti oziroma delovanju organa. Organ nadalje razlaga, da so zapisniki kolegijev generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju Uprava), interni dokumenti, ki so namenjeni notranji rabi Uprave oziroma Generalnega urada in zavodov za prestajanje kazni zapora ter Prevzgojnega doma Radeče, kot notranjih organizacijskih enot Uprave. Vsebujejo stališča, navodila, poročila ipd. v zvezi z delovnimi področji Uprave ter so namenjeni izključno notranjim organizacijskim enotam Uprave in tudi izdelani zaradi notranjih potreb Uprave. Zapisniki kolegijev generalnega direktorja niso namenjeni zunanjemu krogu oseb, pač pa, kot že rečeno, internemu delovanju Uprave. Gre za dokumente, iz katerih izhaja način dela Uprave, kot tudi notranja politika oziroma notranje razmišljanje Uprave, ki pa bi bilo ovirano, če bi bili dokumenti povsem odprti za javnost. To bi lahko pomenilo resno oviro pri delu Uprave, še posebej, če bi bile s temi dokumenti seznanjene zaprte osebe. Prosilec pa je obsojenec, ki je v Zavodu za prestajanje zaporne kazni zaporno kazen že prestajal in je trenutno na pogojnem odpustu, prav tako pa je pooblaščenec obsojenca, ki zaporno kazen prestaja v zavodu na Dobu. Nadalje organ pripominja, da se zapisniki kolegija generalnega direktorja spreminjajo in dopolnjujejo, zato to gradivo tudi iz tega razloga ne more biti informacija javnega značaja. Prav tako pa bi razkritje teh dokumentov, katerih vsebina se vseskozi preverja in je lahko predmet nadaljnjih posvetovanj, če je to potrebno, lahko povzročilo napačno razumevanje njihovih vsebin.
Prosilec je dne 25. 2. 2013 vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-2/2007/146 z dne 13. 2. 2013. Meni, da obrazložitev organa, zakaj zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja, pravno ne vzdrži. Glede na sklicevanje na razloge gre, po mnenju prosilca, za popolnoma identično zadevo kot v primeru Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti pri DZ RS (dalje komisija), kjer je Informacijski pooblaščenec z odločbo št. 090-135/2011/2 z dne 17. 11. 2011 odpravil odločbo komisije in odločil, da se magnetogram sestanka komisije prosilcu posreduje. Po ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, brez razlikovanja na interne ali eksterne dokumente v odvisnosti od namena za notranjo ali zunanjo rabo. Interni dokumenti ravno tako kot „eksterni“ so iz delovnega področja organa. Prav nobena od razlag v obrazložitvi v 4. odstavku na 2. strani odločbe, ne predstavlja izjeme po ZDIJZ. Za izjemo je irelevantno ali gre za interni dokument ter komu je namenjen za določeno rabo. Prosilec razlaga, da se organ sklicuje na razkritje načina dela Uprave, kot tudi notranje politike oziroma notranjega razmišljanja Uprave. Pri tem velja opozorilo, da je takšna razlaga v diametralnem nasprotju z določbo v 2. členu ZDIJZ, po katerem se zagotavlja javnost in odprtost delovanja organov. Pri tem organ niti ne pojasni, kako bi bilo delo ovirano, če bi bili ti dokumenti odprti za javnost, niti kakšno resno oviro bi to predstavljalo pri delu Uprave. Navedba, da gre za izjemo, je tako zgolj na deklaratorni ravni, saj ni konkretno, kateri podatek iz zapisnikov bi lahko predstavljal izjemo oz. nevarnost za javnost. Tako o tem tudi Informacijski pooblaščenec v več odločbah. Prosilec dodaja, da je za posredovanje informacije javnega značaja popolnoma irelevantno, kakšen status je imel prosilec nekdaj in kakšnega ima sedaj. ZDIJZ prosilcev namreč ne ločuje po statusu. Organ ni preverjal možnosti delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ. Organ razlaga, da se zapisniki kolegija generalnega direktorja spreminjajo in dopolnjujejo, zato to gradivo tudi iz tega razloga ne more biti informacija javnega značaja. Prav tako pa bi razkritje teh dokumentov, katerih vsebina se vseskozi preverja in je lahko predmet nadaljnjih posvetovanj, če je to potrebno, lahko povzročilo napačno razumevanje njihovih vsebin. Prosilec o navedenem stališču organa meni, da gre za razumsko in pravno nevzdržno razlago, saj je zapisnik sprotni uradni zapis o poteku kakega uradnega dogodka, sestanka (glej SSKJ), zatorej se po nobenem pravilu zapisnik ne more naknadno spreminjati ali dopolnjevati. Organ nakazuje na izjemo po 10. točki 6. člena ZDIJZ, ki, po prosilčevem mnenju, ne vzdrži ravno zaradi navedenega dejstva, kaj sploh zapisnik je in da kot tak mora biti dokument iz enkratnega dejanja – sestanka kolegija, ne more pa biti predmet postopka izdelave ali predmet posvetovanja. Sklicevanje na napačno razumevanje pa je sporno iz vidika (ne)transparentnosti delovanja, kjer je po definiciji iz pravnih aktov Združenih narodov (ZN) o varstvu pravic oseb, ki jim je odvzeta prostost, največja verjetnost za kršenje človekovih pravic že zaradi narave in oblike dela, zaradi česar je potreba po transparentnosti toliko večja. Organ podaja abstraktno oceno, da bi razkritje teh dokumentov lahko povzročilo napačno razumevanje njihovih vsebin. Organ realnega obstoja takšne nevarnosti z ničimer ne obrazloži oz. utemelji. Na koncu organ zavrne zahtevo posplošeno in pavšalno, s sklicem na 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne da se opredeli, po kateri točki omenjenega odstavka zahtevani dokumenti sploh predstavljajo izjemo. Organ je pri tem napačno uporabil 6. čl. ZDIJZ ter tudi napačno ugotovil dejansko stanje, saj zapisniki ne predstavljajo izjeme po zakonu. Na podlagi navedenega prosilec predlaga, da se nezakonita odločba odpravi in odloči, da se zahtevane informacije posredujejo.
Organ je z dopisom št. 090-2/2007/189 z dne 11. 3. 2013 pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, odstopil Pooblaščencu. Pritožbi je priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja. V dopisu organ ponovno poudari, da svoje odločbe ni nadomestil z novo, ker ocenjuje, da je pritožba prosilca v celoti neutemeljena.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.
Pooblaščenec na tem mestu najprej pojasnjuje, da se strinja s prosilcem, ki v pritožbi navaja, da je za posredovanje informacij javnega značaja popolnoma irelevantno, kakšen status je imel prosilec oziroma kakšnega ima v času vložitve zahteve. ZDIJZ prosilcev ne ločuje po statusu. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (zavezanci). ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni treba izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen, v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec ugotavlja, da so predmet njegove presoje naslednji dokumenti, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop na podlagi izjeme notranjega delovanja organa in varstva osebnih podatkov:
- Zapisnik 19. razširjenega kolegija generalnega direktorja, ki je bil dne 20. 9. 2011 v sejni sobi Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, z dne 21. 9. 2011, št. 900-1/2009/63,
- Zapisnik 20. razširjenega kolegija generalnega direktorja, ki je bil dne 20. 10. 2011 v sejni sobi Ministrstva za pravosodje, z dne 24. 10. 2011, št. 900-1/2009/64,
- Zapisnik 21. razširjenega kolegija generalnega direktorja, ki je bil dne 20. 12. 2011 v sejni sobi Ministrstva za pravosodje, z dne 28. 12. 2011, št. 900-1/2009/68.
Dostop
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.
Izjema notranjega delovanja organa (11. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)
Skladno z 11. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec pojasnjuje, da so s to izjemo varovani dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V to skupino izjem zato sodijo različna notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, policijska navodila za identifikacijo prestopnikov, pa tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora, navodila v zvezi s prevozom zapornikov, seznami opremljenosti z orožje in drugo obrambno opremo (za več glej Urška Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 300). Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa.
Za obstoj te izjeme morata biti nujno podana oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v katerem se zahteva škoda oz. povzročanje motenj pri delovanju organa, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil.
Prepeluhova ugotavlja, da je izjema notranjega delovanja ena izmed najpogosteje uporabljenih (in zlorabljenih) izjem od pravice dostopa do informacij javnega značaja. Izjeme notranjega delovanja organa nikakor ne smemo zamenjati z željo organa, da tovrstnih informacij ne želi razkriti, ker bi ga lahko spravile v zadrego, mu škodovale v političnem in javnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti ravnanja. Prepeluhova dodaja, da se je treba zavedati, da imajo organi malo razlogov za nerazkritje svojega dela, če v resnici delajo v interesu javnosti in za njeno dobro, kot bi morali (Pravica dostopa do informacij javnega značaja – doktorska disertacija, Urška Prepeluh, str. 301).
Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ – varstvo osebnih podatkov
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov opredeljene v 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Posamezni področni zakoni pa urejajo varstvo osebnih podatkov in s tem povezane pravice ter dolžnosti glede posameznih področij oziroma posameznih zbirk osebnih podatkov.
Pooblaščenec je v nadaljevanju zahtevane dokumente presojal z vidika navedenih izjem:
Ob vpogledu v predmetne zapisnike je Pooblaščenec najprej opazil, da zapisniki vsebujejo imena in priimke javnih uslužbencev in tudi druge osebne podatke. Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka se postavlja vprašanje, ali gre pri navedenih podatkih za osebne podatke in ali ti podatki predstavljajo t.i. kategorijo varovanih osebnih podatkov. Posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju za konkretno določeno delovno mesto, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Pooblaščenec je iz navedenega razloga dne 4. 6. 2013 organ pozval, da pojasni, ali so navedene osebe, prisotne na kolegiju, javni uslužbenci. Organ je pojasnil, da so vse navedene osebe, prisotne na kolegijih, javni uslužbenci. Organ je sicer dodatno razložil, da nekateri niso več zaposleni pri organu, vendar pa so bili v času nastanka zapisnika. Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da imena in priimki javnih uslužbencev, prisotnih na kolegiju, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Vendar pa je Pooblaščenec z vpogledom v dokumentacijo tudi ugotovil, da ta v določenih dokumentih vsebuje (npr. zdravstveno stanje javnih uslužbencev, obravnavano problematiko disciplinske narave, oceno kakovosti dela posameznih uslužbencev skozi osebne lastnosti), tudi informacije, ki nakazujejo na osebne lastnosti posameznih javnih uslužbencev, ki niso v neposredni zvezi z njihovim delom. Pooblaščenec glede navedenih podatkov ugotavlja, da gre za kategorijo varovanih osebnih podatkov, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Posledično pomenijo tudi tisti deli zapisnikov, ki kažejo na navedene osebne lastnosti posameznikov, varovane osebne podatke.
Zapisniki vsebujejo tudi osebne podatke zapornikov – čeprav nista navedena njihovo ime in priimek, so podatki, ki se na določena zapornika nanašajo (zdravstveno stanje in druge posebnosti) skupaj s podatkom o tem, v katerem zaporu se nahaja, dovolj, da je oseba, torej zapornik, določljiv. Za razkritje navedenih osebnih podatkov ne obstaja pravna podlaga, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke.
Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Pooblaščenec je glede osebnih podatkov in delnega dostopa odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
Ob pregledu zahtevanih zapisnikov, pa je Pooblaščenec ugotovil, da je treba delni dostop na dokumentih izvajati tudi zaradi izjeme notranjega delovanja organa. Z izjemo notranjega delovanja organa, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi namreč v primeru, da bi tovrstni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Zapisniki vsebujejo občutljive podatke o zasedenosti zaporov, organiziranosti zaposlenih, nastanitvi in varovanju zapornikov. Prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa, je v konkretnem primeru nedvomno izpolnjen. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) načeloma varujejo stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila ali podobni interni dokumenti, namenjeni uslužbencem organa, torej takšni, ki so izdelani zaradi nekih notranjih potreb organa oziroma oblikovanja stališč v zvezi z delom organa. Zahtevani dokumenti očitno niso namenjeni zunanjemu krogu oseb, pač pa internemu delovanju organa, ki naj bi bilo zaradi dejstva, da se pri določanju prioritet pri obravnavanju zadev upoštevajo objektivno preverljivi in točkovni kriteriji, v bodoče učinkovitejše. Takšna narava dokumenta, pa poleg same vsebine, očitno nakazuje na dejstvo, da gre za dokument, povezan z notranjim, internim delovanjem organa.
Pooblaščenec je izvedel tudi t.i. specifični škodni test, ki je pogoj za obstoj obravnavane izjeme notranjega delovanja organa, in sicer je presojal, ali bi razkritje takšnega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Besedo motnje je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.
V zvezi s tem Pooblaščenec pojasnjuje, da ni dobil občutka, da bi organ s težnjo po nerazkritju zahtevanih dokumentov prikrival kakšno nepravilnost ali celo nezakonitost pri svojem delovanju, pač pa je organ resnično zaskrbljen, da bi razkritje tovrstnih dokumentov utegnilo resno vplivati na učinkovitost njegovega dela. Organu je varnost zapornikov in tudi zaposlenih prioriteta pri delovanju, zato mora biti resnično pazljiv pri kakršnem koli razkrivanju informacij o številu zapornikov, zaposlenih, ki zapornike varujejo in seveda tudi o metodah in načinih varovanja. V primeru razkritja predmetnih podatkov, bi lahko prišlo do resne ogroženosti varnosti v zaporih (upori, možni pobegi, napadi na uslužbence ali sojetnike in podobno).
Pooblaščenec je na podlagi vsega navedenega presodil, da bi bile motnje, ki bi nastale pri delovanju organa zaradi razkritja zahtevanih informacij, večje od pravice javnosti, da se seznani z obravnavanimi informacijami. Pooblaščenec ugotavlja, da je pri zahtevanih dokumentih mogoč delni dostop tudi glede podatkov, ki predstavljajo izjemo notranjega delovanja organa, zato je Pooblaščenec o dostopu do zahtevanih dokumentov odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Obstoj drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Z natančnim pregledom zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v njih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil, dopolnil postopek, in sam odločil tako, da je organu naložil, da prosilcu, najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe, posreduje fotokopije dokumentov, na način določen v prvi točki izreka te odločbe. Pooblaščenec je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil glede varovanih osebnih podatkov in podatkov, ki predstavljajo notranje delovanje organa, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka