Prosilec - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo
+ -Številka: 090-55/2013/7
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Prosilec je na podlagi ZDIJZ zahteval določene dokumente iz postopa pred Komisijo Vlade RS za pritožbe iz delovnega razmerja. Prosilec, ki je javni uslužbenec, se namreč ni strinjal s spremembo svojega delovnega mesta in je vložil pritožbo na Komisijo. Organ mu je pojasnil, da mu bo moral po ZDIJZ prekriti osebne podatke, četudi se nanašajo nanj in so mu že znani, pri pravici do vpogledu v spis na podlagi 82. člena ZUP pa bi lahko vpogledal v celoten spis brez prekritih osebnih podatkov. Prosilec je vztrajal pri zahtevi po ZDIJZ in zato mu je organ z delno zavrnilno odločbo prekril osebne podatke, ki se nanašajo nanj. Pooblaščenec pa je ugotovil, da gre pri večini prekritih podatkov za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, za katere ZDIJZ v 3. odstavku 6. člena izrecno določa, da jih mora organ posredovati prosilcu. Pooblaščenec je le v majhnem delu, ki se ni nanašal na podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, naložil, da jih organ prekrije, v preostalem delu pa mora prosilcu posredovati še prej prekrite podatke.
ODLOČBA:
Številka: 090-55/2013/7
Datum: 26. 3. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) ter 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca ……… (v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 2. 2013 zoper odločbo organa Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-153/2012/6 z dne 28. 1. 2013, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 12. 2. 2013 zoper odločbo organa št. 090-153/2012/6 z dne 28. 1. 2013 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni po prejemu te odločbe na e-naslov posredovati naslednje dokumente oziroma dele dokumentov, ki jih je prosilcu prekril z izpodbijano odločbo:
- Dokument št. 100-42/2012/168 z dne 20. 11. 2012, razen besedila od besed "so očitno" do datuma "16. 8. 2012";
- Sklep št. 10051-729/2012/2 z dne 9. 1. 2013, razen rojstnega datuma javnega uslužbenca;
- Izpis iz Lotus Notes – Vhodni dokument 10051-729/2012/1.
2. V preostalem delu, v katerem se v skladu s prejšnjo točko prekrijejo varovani osebni podatki, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je 19. 12. 2012 na podlagi ZDIJZ zahteval odgovor, zakaj reševanje njegovega primera pred Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS traja tako dolgo. Zahteval je tudi, da mu organ pošlje:
- dokazilo, iz katerega bo razvidno kdaj je Komisija za pritožbe od URSIKS dobila njegovo pritožbo;
- kopije listin v spisu v konkretni zadevi;
- mnenje prvostopenjskega organa o pritožbi;
- vse ostale listine, ki so bile uporabljene v konkretnem postopku.
Organ je prosilca dne 22. 1. 2013 pozval, naj mu sporoči, ali želi podatke na podlagi ZDIJZ, saj ima na podlagi 82. člena ZUP kot stranka pravico do popolnega pregleda dokumentov, na podlagi ZDIJZ pa mu bo moral organ prekriti osebne podatke.
Prosilec je 24. 1. 2013 na poziv organa sporočil, da vztraja pri zahtevi na podlagi ZDIJZ, in sicer želi posredovanje naslednjih informacij:
- mnenje prvostopenjskega organa o pritožbi;
- pojasnilo, zakaj je Komisija ravnala v nasprotju z 2. odstavkom 9. člena Poslovnika o delu komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS;
- dokumente, iz katerih bo razvidno, kdaj je bil organu posredovan spis s strani prvostopenjskega organa;
- dokumente, iz katerih bo razvidno, koliko in katere pritožbe je Komisija obravnavala pred prosilčevo ter katere so bile na to Komisijo dostavljene po prosilčevi pritožbi.
Organ je izdal odločbo št. 090-153/2012/6 z dne 28. 1. 2013, s katero je delno ugodil zahtevi prosilca. Organ je prosilcu posredoval Mnenje prvostopenjskega organa o pritožbi, Sklep o pritožbi zoper sklep št. 100-422/2006/102 in dokument, iz katerega je razvidno, kdaj je bil organu posredovan spis s strani prvostopenjskega organa (t.j. vhodni dokument 10051-729/2012/1). Organ je v izreku odločil, da se v navedenih treh dokumentih prekrijejo nekateri osebni podatki in deli besedila, v obrazložitvi pa pojasnil, da je bilo treba zaradi varstva osebnih podatkov skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi s 7. členom ZDIJZ navedene podatke prekriti. Zaradi določbe 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ organ ni prekril imen predsednika in članov senata Komisije. Organ pa je zavrnil posredovanje pojasnila, zakaj je Komisija ravnala v nasprotju z 2. odstavkom 9. člena Poslovnika o delu Komisije ter dokumentov, iz katerih bo razvidno, koliko in katere pritožbe je Komisija obravnavala pred prosilčevo ter katere so bile na to Komisijo dostavljene po prosilčevi pritožbi. V tem delu je namreč organ ugotovil, da ne razpolaga z dokumenti in bi moral za namene, da zadosti zahtevi prosilca, ustvariti novo informacijo, česar organi po ZDIJZ niso dolžni. Organi niso dolžni niti zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen kadar se informacije nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa, a tudi v tem primeru organi niso dolžni informacij obdelovati ali analizirati tako, da bi po kriterijih in kategorijah, ki jih zahtevajo prosilci, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvarili nov dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z informacijo.
Prosilec se je dne 12. 2. 2013 pritožil zoper odločbo organa in navedel, da se pritožba nanaša na izbrisano Mnenje prvostopenjskega organa (t.j. URSIKS; op. Pooblaščenca) o njegovi pritožbi. V zvezi z Mnenjem prosilca zanima tudi, kdaj je bilo to napisano, prosilec pa se ne strinja niti z izbrisom naslova prvostopenjskega organa na Mnenju, saj ga pozna, ker je tja poslal pritožbo. Prosilec meni tudi, da je nesmiselno, da je organ prepovedal ponovno uporabo anonimiziranih dokumentov v V. točki odločbe. Prosilec zahteva, da prekriti deli obrazložitve mnenja postanejo vidni in da se mu posreduje Mnenje v originalni obliki, saj je tako pritožnik kot tudi prosilec in dokumentov ne bo uporabljal v nasprotju s V. točko odločbe. Prosilec je še navedel, da ne ve, zakaj je bil Sklep Komisije anonimiziran, če ga je neanonimiziranega prejel že kot pritožnik. Poleg tega na Potrdilu o poslani elektronski posti ni izbrisana referenčna številka, ki pa je izbrisana na mnenju.
Organ je z dopisom, ki ga je Pooblaščenec prejel 4. 3. 2013, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je organ dne 5. 3. 2013 in 26. 3. 2013 pozval za posredovanje dokumentacije, ki je predmet pritožbe ter dokumentov, ki so del spisa glede reševanja prosilčeve zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Pooblaščenec je 26. 3. 2013 prosilca tudi pozval, naj pojasni nejasnost v zahtevi in pritožbi, kjer je navedel, da želi posredovanje dokumentov, za en dokument pa, da ga želi prejeti po e-pošti. Prosilec je sporočil, da želi vse informacije prejeti po e-pošti.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilec je v pritožbi natančno opredelil, zoper katere dele odločbe se pritožuje, zato Pooblaščenec zaradi določbe 247. člena ZUP ni presojal pravilnosti preostalega dela zavrnilne odločbe.
Prosilcu se uvodoma pojasnjuje, da po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja nima enakih pravic, kot jih ima stranka v upravnem postopku. To je prosilcu pojasnil že organ, ko mu je s pozivom z dne 22. 1. 2013 dal jasno vedeti, da ima po 82. členu ZUP kot stranka v postopku pravico do pregleda celotnega spisa zadeve, po ZDIJZ pa je treba osebne podatke (tudi prosilca samega) varovati. Pravico do dostopa do informacij javnega značaja ima namreč vsakdo, kar pomeni, da je treba spoštovati tudi načelo enake obravnave prosilcev. Če je nek dokument informacija javnega značaja, je treba zagotoviti dostop do njega vsem, ki ga zahtevajo. Zato je treba izjeme od prostega dostopa (npr. izjemo varstva osebnih podatkov) presojati, kot da dostop do dokumenta zahteva kdorkoli (javnost) in ne konkretni prosilec, tudi če se osebni podatki nanašajo nanj. Prosilec si to lahko predstavlja kot, da bi moral organ ta dokument, ki se nanaša nanj, z istimi odkritimi podatki posredovati tudi kateremukoli prosilcu oziroma javnosti. Zato niso upoštevne navedbe prosilca, da so mu določeni podatki že znani ali da se nanašajo nanj in jih je že prejel kot stranka postopka.
Po drugi strani pa je sporna navedba organa v V. točki odločbe, da se prosilcu ne dovoli objava dokumentov, ki jih je prejel. Res je, kar poudarja organ, da je prosilcu odobril delni dostop do informacij in ne ponovne uporabe, vendar vsakršna objava dokumentov še ne pomeni ponovne uporabe informacij javnega značaja. Zato je po presoji Pooblaščenca neprimerno, da organ na tak način opozarja, da je prepovedana objava pridobljenih informacij. Organ sicer lahko opozori, da bi moral prosilec za namene ponovne uporabe vložiti novo vlogo, a objave, ki ne predstavlja ponovne uporabe informacij javnega značaja, ne sme preprečevati. Enkratna objava sklepa, odločbe ali drugega dokumenta, brez neke vrste "obogatitve" informacij, namreč ne predstavlja ponovne uporabe informacij javnega značaja.
Mnenje prvostopenjskega organa
Pooblaščenec je najprej presojal, ali je organ pravilno prekril osebne podatke v dokumentu, ki predstavlja mnenje prvostopenjskega organa. Gre za dokument, ki ga organi prve stopnje pripravijo, ko odstopijo pritožbo prosilca pritožbenemu organu na podlagi 245. člena ZUP, v njem pa lahko, poleg preizkusa pritožbe, navedejo še svoje mnenje ali dodatne okoliščine, za katere želijo, da jih organ druge stopnje upošteva.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ skoraj v celoti napačno uporabil določbe 6. člena ZDIJZ pri ugotavljanju obsega dovoljenega dostopa do dokumenta. Organ namreč ni upošteval določbe 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, razen v delu, ki se nanaša na osebi, ki sta vodili postopek in odločali v njem, kar je pravilno. Dejstvo je namreč, da je tudi oseba, na katero se nanaša mnenje, javni uslužbenec in večina dokumenta vsebuje podatke, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Glede dostopa do osebnih podatkov zaposlenega pri organu, je Pooblaščenec že večkrat pojasnil, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Temu principu sledi tudi določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na morebitne izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja dovoli dostop do podatkov, povezanih z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.
Organ je pravilno ugotovil, da se podatki na mnenju nanašajo na določljivega posameznika in ustrezajo definiciji osebnega podatka. Vendar so ime in priimek javnega uslužbenca, naziv, naziv delodajalca, kraj opravljanja dela in dejstvo spremembe kraja opravljanja dela ali celo premestitve na drugo delovno mesti, nenazadnje pa tudi dejstvo, da je bila vložena pritožba na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, nedvomno podatki, povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Ti podatki ne sodijo v zasebno sfero posameznikovega življenja, pač pa se nanašajo na njegovo profesionalno življenje, za katerega pa mora kot javni uslužbenec računati, da bo njegova pravica do zasebnosti toliko okrnjena, kolikor je zakonodajalec presodil, da je nujno zaradi zagotavljanja transparentnosti, krepitve demokratične funkcije in posledično učinkovitejšega delovanja javnega sektorja.
Pooblaščenec je ugotovil, da se le besedilo 4. odstavka mnenja od besed "so očitno" do datuma "16. 8. 2012" ne nanaša neposredno na opravljanje delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zato je Pooblaščenec v tem delu presodil, da se je organ pravilno odločil prekriti osebne podatke skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s 7. členom ZDIJZ.
Organ je torej napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil določb 3. odstavka 6. člena ZDIJZ), zato je Pooblaščenec v tem delu, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odpravil odločbo organa ter sam odločil in organu naložil, da mora prosilcu posredovati še preostale podatke, ki jih je sicer prekril z izpodbijano odločbo, razen podatkov v 4. odstavku mnenja od besed "so očitno" do datuma "16. 8. 2012". V tem delu je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, ker je ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov.
Sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja
Organ je po presoji Pooblaščenca v pretežnem delu napačno uporabil materialno pravo, saj ni upošteval, da je treba uporabiti določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Vsebina sklepa oz. podatki, ki se nahajajo v njem, se namreč nedvomno nanašajo na osebne podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Gre za ime, priimek javnega uslužbenca, naziv njegovega delovnega mesta, naziv delodajalca, kraj opravljanja dela, dejstvo, da se javni uslužbenec pritožuje zaradi spremembe kraja opravljanja dela, pritožbeni razlogi, ki se izključno nanašajo na opravljanje njegovega delovnega razmerja kot javnega uslužbenca. Zgolj datum rojstva na obravnavanem sklepu ni povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in ga je zaradi izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ treba prekriti.
Zaradi napačne uporabe materialnega prava je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa v tem delu odpravil in organu naložil, da mora prosilcu posredovati še preostale podatke, ki jih je sicer prekril z izpodbijano odločbo, razen podatka o datumu rojstva javnega uslužbenca. V tem delu je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, ker je ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov.
Izpis iz Lotus Notes – Vhodni dokument 10051-729/2012/1
Na izpisu iz sistema Lotus Notes vhodnega dokumenta 10051-729/2012/1 ni nobenih osebnih podatkov, ki ne bi bili povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, torej je organ napačno presodil, da je treba prekriti ime, priimek in naziv delodajalca javnega uslužbenca ter dejstvo, da je ta javni uslužbenec vložil pritožbo glede kraja opravljanja dela. Pooblaščenec je torej ugotovil napačno uporabo materialnega prava, saj organ ni v celoti upošteval določbe 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. V tem delu je torej Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odpravil odločbo organa in mu naložil, da prosilcu posreduje še preostali del dokumenta, torej podatke, ki jih je z izpodbijano odločbo prekril.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Organ je v postopku odločanja na prvi stopnji v določenem delu napačno uporabil določbe materialnega prava. Skladno z določbo 1. odstavka 252. člena je zato Pooblaščenec delno odpravil odločbo prve stopnje in v odpravljenem delu sam rešil zadevo - organu je naložil, da najkasneje v roku 31 dni od prejema drugostopenjske odločbe prosilcu na e-naslov prosilca posreduje informacije, navedene v izreku in obrazložitvi te odločbe. V preostalem delu pa je Pooblaščenec pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka