Prosilec - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
+ -Številka: 090-53/2013/6
Kategorije: Ali dokument obstaja, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala informacije o odstopih koncesije in koncesionarjih za določena dimnikarska območja, za katera je predviden prenos koncesij. Organ je prosilki deloma ugodil, zavrnil pa je dostop do določenih informacij zaradi izjeme poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je ugotovil, da ne more biti podana izjema poslovne skrivnosti, saj odredba o varovanju poslovne skrivnosti ne more veljati za nazaj, objektivni kriterij pa tudi ni izpolnjen. Pooblaščenec pa je tudi ugotovil, da podatki, ki nastanejo v strogi povezavi z odstopom in prevzemom koncesije za opravljanje gospodarske javne službe, ne morejo predstavljati konkurenčne prednosti podjetja, ki bi vplivali na njegov tržni položaj.
ODLOČBA:
Številka: 090-53/2013/6
Datum: 26. 6. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) ter 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ............... (v nadaljevanju prosilka) z dne 13. 2. 2013 zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Dunajska 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-68/2012/40 z dne 18. 1. 2013, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 13. 2. 2013 zoper odločbo organa št. 090-68/2012/40 z dne 18. 1. 2013 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo 1, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15, 16, 17, 18, 19 in 22 vrstice tabele Predlogi za prenos koncesije.
2. V preostalem delu, ki se nanaša na posredovanje seznama imen in priimkov oseb, ki odločajo o prenosu koncesij, se pritožba prosilke zavrne.
3. Zahteva stranskih udeležencev za povračilo stroškov postopka se zavrne.
4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je 9. 8. 2012 zahtevala dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želela, da ji organ v pisni obliki posreduje nekatere informacije za dimnikarska območja, za katera je predviden prenos koncesij. Prosilka je v sedmih točkah opredelila, katere informacije želi, in sicer informacije o 1. sedanjem koncesionarju - odstopniku koncesije, 2. dimnikarskem območju, 3. predlaganem koncesionarju - prevzemniku koncesije, 4. datumu vloge, 5. razlogu, 6. fazi postopka in 7. seznamu imen in priimkov oseb, ki odločajo o prenosu koncesij.
Organ je v postopek povabil vseh 15 izvajalcev dimnikarske službe – koncesionarjev odstopnikov koncesije, da se, če imajo interes, vključijo v postopek kot stranski udeleženci. Organ je navedel, da po njegovem mnenju zahtevani podatki ne predstavljajo poslovne skrivnosti, bi pa lahko podatki predstavljali poslovno skrivnost za koncesionarje. Zato jih je pozval, naj mu sporočijo, ali zahtevani podatki zanje predstavljajo poslovno skrivnost po subjektivnem ali objektivnem kriteriju; v primeru slednjega pa je organ pojasnil, da morajo škodo, ki bi nastala kot posledica morebitnega razkritja nepooblaščeni osebi, čim bolj konkretizirati.
Stransko udeležbo so priglasili naslednji odstopniki koncesije, ki so priložili tudi sklepe o določitvi poslovne skrivnosti: Dimnikarstvo Primc d.o.o., Roška cesta 2a, 1000 Ljubljana; Dimnikarski energetski servis d.o.o., Benčičeva ulica 29, 6210 Sežana; Energetski servis d.o.o., Roška cesta 2a, 1000 Ljubljana; Energetski servis E.S. d.o.o., Roška cesta 2a, 1000 Ljubljana. Odstopnika koncesije EKO Energetika – dimnikarstvo ter CADEA d.o.o. sta organu sporočila, da zahtevane informacije zanju ne predstavljajo poslovne skrivnosti. Odstopnik koncesije ABD – Dimnikarstvo Murska Sobota d.o.o. je sporočil, da nima interesa za vstop v postopek kot stranski udeleženec. Odstopnik koncesije Dimnikarstvo Županek je sporoči, da organ prosi, da se osebni podatki njegovih zaposlenih ne razkrijejo, bi pa želeli, da se jih pisno seznani s potekom postopka. Naslednji odstopniki koncesije pa na poziv organa niso odgovorili: Dimnikarstvo Marjan Mihelčič s.p., Dimnikar d.o.o., O.R. Inženiring d.o.o., Dimnikarstvo Stjepan Brezak s.p., Dimnikarstvo Samo Pavlič s.p., Dimnikarstvo Žir, Energodim d.o.o., E.D.T. Servis d.o.o., Kamin Beltinci d.o.o. – v stečaju, Uroš Lipanje s.p. in Petrol Energetika d.o.o.
Organ je odstopnike koncesij, ki so mu poslali sklepe o določitvi poslovne skrivnosti, z dopisom št. 090-68/2012-38 z dne 6. 9. 2012, po njihovi pooblaščenki, obvestil, da sklepov o določitvi poslovne skrivnosti ne more upoštevati, saj iz spisov organa ne izhaja, da bi odstopniki koncesije poslane dokumente označili kot poslovno skrivnost, prav tako pa organ ni razpolagal s sklepom o varovanju poslovne skrivnosti. S poslanimi sklepi o določitvi poslovne skrivnosti namreč stranski udeleženci varujejo dokumente za nazaj. Zaradi navedenega je organ ponovno pozval stranske udeležence, naj v roku 8 dni organu sporočijo, ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala škoda in naj morebitno škodo čim bolj konktretizirajo. Organ je stranske udeležence opozoril, da če v postavljenem roku ne bo prejel odgovorov, bo štel, da noben podatek iz tabele zanje ne predstavlja škode po objektivnem kriteriju. Poziv je bil pooblaščenki stranskih udeležencev vročen 10. 9. 2012, vendar nanj organ ni prejel odgovora.
Organ je nato o zahtevi prosilke odločil s tremi delnimi odločbami (št. 090-68/2012/35, 090-68/2012/36 in 090-68/2012/37), s katerimi je zahtevam prosilke ugodil, razen v primeru, kjer je ugotovil, da se v tabeli nahaja osebni podatek, za posredovanje katerega ne obstaja pravna podlaga (odločba št. 090-68/2012/37). Navedene delne odločbe so se nanašale na podatke odstopnikov koncesij, ki niso predložili sklepa o določitvi poslovne skrivnosti.
Prosilka je 3. 1. 2013 z dopisom organ pozvala, naj ji v roku 7 dni posreduje že zahtevane informacije (7 točk zahteve).
Organ je izdal končno odločbo št. 090-68/2012/40 z dne 18. 1. 2013, s katero je zavrnil zahtevo prosilke v delu, v katerem je odločal s to odločbo. Organ je zaradi izjeme poslovne skrivnosti iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil posredovanje podatkov, ki jih je prosilka zahtevala v točkah 1 do 6 zahteve in ki se v tabeli »Predlogi za prenos koncesije« nahajajo v vrsticah 1, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15, 16, 17, 18, 19 in 22. Organ je pojasnil, da je na podlagi vpogleda v spis zadeve in ob primerjavi s tabelo ugotovil, da so odstopniki koncesij svoje podatke v tabeli deklarirali kot poslovno skrivnost. Ker organ razpolaga s sklepi o določitvi poslovne skrivnosti posameznih odstopnikov koncesij in predlaganih koncesionarjev, je ugotovil, da izjemo poslovne skrivnosti predstavljajo podatki, ki se nahajajo v vrsticah 1, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15, 16, 17, 18, 19 in 22 tabele »Predlogi za prenos koncesije«. Nadalje pa je organ zavrnil tudi posredovanje seznama imen in priimkov oseb, ki odločajo o prenosu koncesij (7. točka zahteve prosilke), in pojasnil, da je minister edina oseba ministrstva, ki odloča o prenosih koncesij. Prenose koncesij ureja Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ur. list RS, št. 129/2004, 57/2006, 105/2007 in 102/2008, v nadaljevanju: Uredba). 1. odstavek 24.a. člena Uredbe določa, da sme koncesionar (odstopnik koncesije) pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim dovoljenjem ministrstva. Ministrstvo navzven zastopa minister, torej o prenosu koncesij odloča minister, odločitev ministra pa je materializirana v upravnem aktu - dovoljenju za prenos koncesije. Organ je ugotovil, da zahtevani seznam ne obstaja in ga tudi ni mogoče ad hoc kreirati za potrebe odgovora prosilki.
Prosilka je 13. 2. 2013 vložila pritožbo in navedla, da je o isti zadevi že prejela zahtevane informacije v vrsticah 2, 3, 4, 14, 20, 21, 24, 25 in 26, zato ne vidi razloga, da ne bi mogla pridobiti ostalih informacij, saj veljajo za vse izvajalce javne gospodarske službe isti predpisi. Izvajalci javne gospodarske službe ne morejo imeti poslovnih skrivnosti, ker gre za izvajanje obveznih javnih storitev in so zato podatki o družbah javno dostopni. Kot poslovno skrivnost lahko, po mnenju prosilke, opredelijo le rojstne datume družbenikov. Prav tako se prosilka ne strinja s tem, da naj organ ne bi razpolagal z imeni uradnih oseb, ki sodelujejo pri odločanju o prenosu koncesij, ter se sklicuje na ministra. Minister je res tista zadnja oseba, ki podpiše določen uradni dokument, vendar pa so za pripravo predlogov določene posamezne uradne osebe znotraj ministrstva. Kajti, če bi minister sam pregledov vloge in sam odločal o izbiri ter prenosu koncesij, potem uradnih oseb na ministrstvu ne bi potrebovali, saj tako vse delo na ministrstvu opravlja minister. Da temu ni tako, je tudi dokaz občina Celje, kjer so gradivo za prenos koncesij pripravile uradne osebe ministrstva in ne minister.
Organ je Pooblaščencu 1. 3. 2013 odstopil pritožbo prosilke, na podlagi 245. člena ZUP, in dodal nekatera pojasnila. Tako je organ poudaril, da so bili prosilki posredovani vsi zahtevani podatki razen tistih, ki so jih odstopniki ali prevzemniki koncesije opredelili kot poslovno skrivnost. Glede seznama imen in priimkov oseb, ki odločajo o prenosu koncesij, pa je organ pojasnil, da je prosilka po ZDIJZ že zahtevala imena in priimke ter spričevala o strokovni usposobljenosti javnih uslužbencev, ki se ukvarjajo s problematiko dimnikarskih storitev in nadzorom nad koncesionarji. Organ je prosilki, razen datuma in kraja rojstva, posredoval fotokopije dveh diplom in ene magistrske listine, z odločbo pa je prosilki sporočil tudi, kdo se ukvarja s problematiko dimnikarskih storitev. Organ je torej poudaril, da prosilka ve, kdo je v strokovnem smislu zadolžen za problematiko dimnikarskih storitev.
Organ je na poziv Pooblaščenca, z dopisom št. 090-68/2012/45 z dne 20. 5. 2013, dodatno sporočil, da je od odstopnikov koncesij Dimnikarstvo Primc d.o.o., Dimnikarski energetski servis d.o.o., Energetski servis d.o.o. in Energetski servis E.S. d.o.o. podatke prejel tistega dne, kot je naveden v tabeli v koloni z naslovom "datum vloge". Sklepe o določitvi poslovne skrivnosti pa je organ prejel tistega dne, kot je razvidno iz samih sklepov, ki so v spisu zadeve.
Stranski udeleženci so po prejemu dopisa Pooblaščenca po pooblaščenki dne 22. 5. 2013 sporočili, da podatki, ki so jih s sklepom določili kot poslovno skrivnost, niso podatki, ki bi bili po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Stranskim intervenientom ni jasno, kaj želi prosilka s seznamom uradnih oseb ministrstva, ki odločajo o prenosu koncesij, saj takšna zahteva prosilke nima nobenega temelja, rahlo pa vzbuja sum, da želi prosilka vplivati na osebe, ki določajo o prenosu koncesij.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Podatki iz tabele s predlogi za prenos koncesije (1 – 6 točka zahteve prosilke)
Organ je podatke, zahtevane v 1 do 6 točki zahteve, zavrnil zaradi izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Poslovna skrivnost je v Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009-UPB3, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZGD-1) definirana po subjektivnem (1. odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnem kriteriju (2. odstavek 39. člena ZGD-1). Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2002 - Komentar ZGD, str. 194 in 196). Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto in ne in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja predstavlja poslovno skrivnost. Predmet poslovne skrivnosti so lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195).
Za izpolnitev subjektivnega kriterija mora biti torej podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k 1. odstavku 39. člena). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je potrebno dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1 k 1. odstavku 39. člena).
Pooblaščenec na tem mestu ugotavlja, da so stranski udeleženci Dimnikarstvo Primc d.o.o., Dimnikarski energetski servis d.o.o., Energetski servis d.o.o. in Energetski servis E.S. d.o.o. priložili sklepe o varovanju poslovne skrivnosti. Tudi če bi Pooblaščenec sprejel, da naj bi bili sklepi večinoma sprejeti na dan 10. 5. 2012, je treba ugotoviti, da so bili sami podatki posredovani organu tistega dne, ki je na tabeli označen kot datum vloge, to pa so datumi v letih 2009, 2010 in 2011. V vsakem primeru je torej jasno, da sklepi o varovanju poslovne skrivnosti z dne 10. 5. 2012 (ali kateregakoli datuma v letu 2012) ne morejo veljati za podatke, posredovane organu v letih 2009, 2010 in 2011. Organ je imel torej prav, ko je v dopisu št. 090-68/2012-38 z dne 6. 9. 2012 stranske udeležence opozoril, da so s poslanimi sklepi o določitvi poslovne skrivnosti varovali dokumente za nazaj ter jih pozval, naj sporočijo, ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala škoda in naj morebitno škodo čim bolj konktretizirajo. Pooblaščenec torej ugotavlja, da sklepov o določitvi poslovne skrivnosti ne moremo šteti kot ustrezno po določbi 1. odstavka 39. člena ZGD-1, zato poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju ni podana.
Pri objektivnem kriteriju pa je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. 2. odstavek 39. člena ZGD-1 določa, da se ne glede na to ali so podatki kot poslovna skrivnost določeni s sklepom, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009. Pooblaščenec je tako ugotavljal, ali sta organ oziroma stranski udeleženec izkazala, da bi razkritje zahtevanega dokumenta vplivalo na njun konkurenčni položaj na trgu. Ne organ ne stranski udeleženec nista niti izkazovala obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju, kaj šele, da bi jo izkazala.
Pooblaščenec pa glede na vsebino tabele, ki je predmet tega pritožbenega postopka, celo ugotavlja, da ta sploh ne more biti opredeljena kot poslovna skrivnost – ne po objektivnem ne po subjektivnem kriteriju. Kot je že bilo pojasnjeno, so lahko predmet poslovne skrivnosti le podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja oziroma vplivalo na tržni konkurenčni položaj. Vsebina tabele je naslednja: podatek o sedanjem koncesionarju - odstopniku koncesije, podatek o dimnikarskem območju, podatek o predlaganem koncesionarju - prevzemniku koncesije, podatek o datumu vloge, podatek o razlogu ter podatek o fazi postopka. Prav noben od navedenih podatkov ne predstavlja kakršnekoli konkurenčne prednosti podjetja, prav tako razkritje teh podatkov nikakor ne bi moglo vplivati na tržni konkurenčni položaj koncesionarjev odstopnikov ali prevzemnikov. Narava javnih gospodarskih služb je seveda v tolikšni meri javna, da morajo biti javnosti dostopni podatki, ki jih Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS, št. 32/1993, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZGJS) določa kot pogoje za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe. Pooblaščenec je v svoji praksi že odločal o javnosti določenih listin, ki jih mora koncesionar predložiti koncedentu (npr. v odločbi Pooblaščenca št. 021-59/2008). 46. člen ZGJS določa, da lahko opravljanje koncesionirane gospodarske javne službe koncesionar prenese na drugo osebo samo, če je prenos predviden v koncesijski pogodbi in v predvidenem obsegu. V nasprotnem primeru je prenos možen samo z dovoljenjem koncedenta. 47. člen ZGJS pa nadalje določa, da lahko koncedent v celoti ali delno prenese opravljanje koncesionirane gospodarske javne službe samo v primerih, določenih s tem zakonom ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. Podatki, ki nastanejo v strogi povezavi z odstopom in prevzemom koncesije, ki se nahajajo v zahtevani tabeli, tako nikakor ne morejo predstavljati konkurenčne prednosti podjetja, ki bi vplivali na njegov tržni položaj.
Pooblaščenec zaradi navedenega tudi ni klical v postopek ostalih udeležencev, ki jih organ prve stopnje iz neznanega razloga ni povabil v postopek že na prvi stopnji (Domen Verač s.p., Toplarna Hrastnik, Milan Kukovec s.p.). 44. člen ZUP namreč določa, da mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Zaradi vsebine zahtevane tabele ta odločba ne vpliva na pravice ali pravne koristi omenjenih subjektov.
Izjema poslovne skrivnosti, kot je določana v 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z 39. členom ZGD-1, torej ni podana. Po uradni dolžnosti pa je Pooblaščenec še preveril, ali zahtevani dokument (v izpodbijanem delu) vsebuje druge izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki bi preprečevale posredovanje zahtevanega dokumenta in ugotovil, da takšne izjeme ne obstajajo.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da je organ v delu, ki se nanaša na posredovanje podatkov v vrsticah 1, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15, 16, 17, 18, 19 in 22 tabele Predlogi za prenos koncesije, napačno uporabil določbe materialnega prava, zato je pritožba prosilke v tem delu utemeljena. Pooblaščenec je skladno z določbo 1. odstavka 252. člena odpravil odločbo prve stopnje v navedenem delu ter sam rešil zadevo - organu je naložil, da najkasneje v roku 31 dni od prejema drugostopenjske odločbe prosilki posreduje fotokopijo 1, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15, 16, 17, 18, 19 in 22 vrstice tabele Predlogi za prenos koncesije, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Seznam imen in priimkov oseb, ki odločajo o prenosu koncesij (7 točka zahteve prosilke)
Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilka zahtevala "seznam imen in priimkov oseb, ki odločajo o prenosu koncesij". Poudarila je torej, da se želi seznaniti z osebami, ki odločajo o prenosu koncesij in ne seznama z osebami, ki sodelujejo v postopkih oziroma pripravljajo odločitve. V zvezi s tem pa je organ povsem verodostojno pojasnil, da je minister tisti, ki odloča o prenosih koncesij. T.i. dimnikarska uredba v 24.a členu, ki ureja odstop in prevzem koncesije, dejansko določa, da mora k prenosu dati soglasje ministrstvo. Pooblaščenec pritrjuje navedbi organa, da ministrstvo zastopa minister in odloča v postopkih, če za to ne pooblasti koga drugega. 18. člen Zakona o vladi Republike Slovenije določa: Minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, daje politične usmeritve za delo ministrstva in organov v njegovi sestavi, nadzoruje njihovo delo, izdaja predpise in druge akte iz pristojnosti ministrstva in organov v njegovi sestavi ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis. 2. odstavek 48. člena ZUP pa določa, da monokratično voden državni organ opravlja dejanja v postopku po predstojniku oziroma po predstavniku, ki ga določi predstojnik. Pooblaščenec nima razloga za dvom, da v konkretnih primerih o prenosu koncesij dejansko odloča minister v svoji funkciji kot zastopnik ministrstva. Ne glede na to, da minister najverjetneje ne pripravi strokovnih podlag in ne vodi upravnega postopka, pa o njem odloča oziroma "izda" odločbo oziroma dovoljenje. 216. člen ZUP določa še, da odločbo podpiše uradna oseba, ki jo izda, podpiše pa jo tudi uradna oseba, ki je vodila postopek oziroma je pripravila osnutek odločbe.
V konkretnem primeru je organ torej prosilko napotil na določbo 1. odstavka 24.a. člena Uredbe, poleg tega pa je pojasnil, da ministrstvo zastopa minister. S tem je organ ravnal po določbi 5. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Pooblaščenec ponovno poudarja, da zahteve prosilke ni mogoče razumeti v smislu, da je zahtevala seznam oseb, ki se ukvarjajo z dimnikarskim področjem, ki vodijo postopke, pripravljajo osnutke ipd. Prosilka je izrecno zahtevala seznam oseb, ki odločajo o prenosu koncesij, njene zahteve pa organ ni mogel razumeti drugače kot dobesedno.
Pooblaščenec je torej ugotovil, da je organ v delu, ki se nanaša na zahtevo po dostopu do seznama imen in priimkov oseb, ki odločajo o prenosu koncesij, ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP je zato Pooblaščenec pritožbo prosilke v tem delu zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenka stranskih udeležencev je priglasila stroške v višini 140 EUR, povečano za 20 % DDV. Pooblaščenec je zahtevo stranskih udeležencev za povrnitev stroškov kot neutemeljeno zavrnil. 1. odstavek 114. člena ZUP namreč določa, da če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. Stranski udeleženci s svojim zahtevkom oziroma argumenti, da obstaja izjema poslovne skrivnosti, niso uspeli. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da ni nikakršnega razloga za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja v delu, ki se prinese na podatke iz tabele Predlogi za prenos koncesije. To pomeni, da stranski udeleženci niso uspeli, zato sami krijejo svoje stroške.
Posebni stroški pa v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka