Jernej Kosec, novinar Financ - Pošta Slovenije d.o.o.
+ -Številka: 090-52/2013/6
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Ali gre za inf. javnega značaja, Mediji
POVZETEK:
Medij je od organa zahteval odgovore na vprašanja, ki se nanašajo na zaposlitev konkretne zaposlene pri organu, ter odgovore na druga vprašanja v zvezi s kadrovsko politiko organa in internim delovnim časom poslovne enote organa. Organ je zahtevo medija v celoti zavrnil, Pooblaščenec pa je pritožbo medija deloma zavrgel, ker organ z določenimi dokumenti niti ne razpolaga, in sicer zaradi specifičnih okoliščin primera, deloma pa je pritožbo medija zavrnil. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da se vprašanja ne nanašajo na javno pravno delovanje organa, ki je izvajanje univerzalne poštne storitve. Izven javno pravnega delovanja pa organ ni zavezanec po ZDIJZ, ne glede na to, da gre za pravno osebo, ki je v 100% lasti Republike Slovenije.
ODLOČBA:
Številka: 090-52/2013/6
Datum: 5. 4. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZMed), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 246. člena ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Časnika Finance d.o.o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana, po novinarju Nejcu Koscu (v nadaljevanju prosilec), zoper odgovor Pošte Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, 2500 Maribor (v nadaljevanju organ), z dne 6. 2. 2013 v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednji
S K L EP
1. Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na vprašanja, ki so v tej odločbi navedena pod točkami 2 in 3, zavrže.
in
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na vprašanja, ki so v tej odločbi navedena pod točkami 1, 4, 5, 6 in 7 zavrne.
2. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Uroš Urbas, novinar pri Časniku Finance d.o.o. (v nadaljevanju medij) je na organ dne 30. 1. 2013, v zvezi z obravnavo na ljubljanskem sodišču, naslovil naslednja vprašanja:
1. Kakšni so bili pogoji za delovno mesto, na katerem je zaposlena ….?
2. Kje je bil objavljen razpis za to delovno mesto?
3. Koliko prijav je prispelo na razpis?
4. Prosilec prosi za posredovanje internega akta glede delovnega časa na poslovni enoti 1116 Ljubljana.
Dne 30. 1. 2013 je prosilec Nejc Kosec, ki je novinar istega medija, organu v zvezi z zadevo poslal še dodatno vprašanje, in sicer:
5. Koliko poštarjem pismonošam je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga nepravočasnega prihajanja na delo (odpuščeni zaradi zamujanja), in sicer od osamosvojitve dalje, ali za zadnjih pet let?
Dne 5. 2. 2013 je novinar Uroš Urbas (zadeva pa je bila v kopiji poslana tudi Nejcu Koscu) organ ponovno pozval, naj odgovori na zastavljena vprašanja, pri čemer je postavil še dodana vprašanja:
6. Kakšna je bila izobrazba ….…ob zaposlitvi na Pošti Slovenije?
7. Kdo je plačnik izobraževanja, ki se ga je udeležila oz. se ga udeležuje…, odkar je zaposlena na Pošti Slovenije?
Organ je dne 6. 2. 2013 mediju posredoval odgovor, da je postopek v teku pred sodiščem, organ pa ne želi razpravljati o podrobnostih v javnosti, saj bi lahko vplivali na potek postopka. Prav tako ne želi podrobneje komentirati posameznih kadrovskih odločitev pri organu. Organ je še dodal, da zaposlitev … ni v nikakršni povezavi z omenjenim sodnim postopkom.
Zoper odgovor organa je prosilec dne 11. 2. 2013, po elektronski pošti, vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je organ družba v stoodstotni lasti države in opravlja poštne storitve v javnem interesu, medij pa raziskuje primer nepotizma v organu, saj je bila na pomembno funkcijo pri organu imenovana svakinja takratnega generalnega direktorja, organ pa ne želi razkriti, pod kakšnimi pogoji so zaposlili to osebo. Ker gre pri delu pismonoš za univerzalno poštno storitev, ki je v javnem interesu, je medij nadalje prepričan, da ima upravičen interes do pridobitve vseh zahtevanih podatkov. Interes javnosti, da izve za politiko zaposlovanja pri organu, je močnejši kot interes organa, da te podatke skrije.
Ker je bila pritožba prosilca poslana neposredno Pooblaščencu, jo je Pooblaščenec z dopisom št. 092-27/2013/2 z dne 13. 2. 2013 odstopil v reševanje organu in ga pozval, naj opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Pooblaščenec je dne 28. 2. 2013 s strani organa prejel odstopljeno pritožbo prosilca. Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna in dovoljena, se pa organu poraja dvom, ali je bila vložena po upravičeni osebi. Iz zahteve z dne 5. 2. 2013 namreč izhaja, da je bil prosilec Uroš Urbas (zahteva je bila v razkriti kopiji poslana tudi Nejcu Koscu), pritožbo pa je vložila druga oseba, Nejc Kosec, prav tako novinar istega medija. Nadalje je organ pojasnil, da je gospodarska družba zasebnega prava, v lasti Republike Slovenije, z vidika ZDIJZ pa je zavezanec za posredovanje informacij zgolj na področju, kjer ima podeljeno dovoljenje za izvajanje univerzalne poštne storitve na podlagi odločbe APEK št. 3831-12/2010-1 z dne 23. 7. 2010. Predmetno dovoljenje gre pri uporabi ZDIJZ smiselno uporabljati za podeljeno javno pooblastilo. V konkretnem primeru pa sodijo postavljena vprašanja v okvir izvajanja kadrovske funkcije organa, ki z vidika ločenosti poslovanja družbe, sodi med notranje oziroma podporne dejavnosti, potrebne za poslovanje družbe. Vprašanja torej ne sodijo v okvir dejavnosti izvajanja univerzalne storitve, ki je določena v 3. členu Zakona o poštnih storitvah (Ur. l. RS, št. 51/09, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPSto-2). Organ je poudaril, da izvajanje kadrovske funkcije organa ne sodi v izvajanje njegovih javnopravnih nalog, posledično pa je dostop do informacij zavrnil.
Pooblaščenec je dne 21. 3. 2013, z dopisom št. 090-52/2013/4, organ pozval, naj mu posreduje dodatna pojasnila in dokumentacijo v tej zadevi. Pooblaščenec je odgovor organa, skupaj z dodatno dokumentacijo, prejel dne 28. 3. 2013.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilec je od organa zahteval odgovore na vprašanja kot medij, zato se je Pooblaščenec primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed.
V 45. členu ZMed je določeno, da so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa. ZMed torej opredeljuje pravico medija in ne pravico novinarja do prejema odgovorov na vprašanje, kar pomeni, da mora novinar v postopku po 45. členu ZMed pred organom izkazati, da nastopa v imenu in za račun medija. V obravnavanem primeru organ pri reševanju zahteve oz. pritožbe ni pozival obeh novinarjev, da se izkažeta s pooblastilom medija za zastopanje v konkretni zadevi v smislu nepopolne vloge. Pri odstopu pritožbe pa je organ predlagal Pooblaščencu, da pritožbo zavrže, ker iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da je pritožbo vložila upravičena oseba.
V skladu z 49. členom ZUP je navedeno kršitev postopka odpravil Pooblaščenec v pritožbenem postopku. Dne 5. 3. 2013 je oba novinarja, ki sta v konkretnem postopku vlagala zahteve oz. pritožbo, pozval, da v roku osmih dni posredujeta pooblastilo za zastopanje medija glede vložene zahteve in pritožbe. Pooblaščenec je dne 12. 3. 2013 prejel pooblastilo novinarjema Nejcu Koscu in Urošu Urbasu za zastopanje družbe Časnik Finance d.o.o., v katerem je navedeno, da imenovana novinarja nastopata v imenu medija v zvezi z vloženo zahtevo z dne 5. 2. 2013 in pritožbo z dne 27. 2. 2013 zoper zavrnilni odgovor organa ter da pooblastitelj odobrava vsa dejanja pooblaščencev v tej zadevi. Pooblastilo je podpisano s strani direktorja uprave Časnik Finance d.o.o., Petra Frankla, kot zakonitega zastopnika družbe. Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da je pritožbo vložila upravičena oseba, in sicer eden izmed obeh pooblaščencev v tej zadevi, zato niso podani razlogi za zavrženje pritožbe.
Nadalje je Pooblaščenec preizkušal, ali je izpolnjen pogoj iz 9. odstavka 45. člena ZMed, ki določa, da je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa (v konkretnem primeru zoper odgovor organa z dne 6. 2. 2013), dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta.
Vprašanja, ki so bila predmet presoje Pooblaščenca v konkretnem primeru, so:
1. Kakšni so bili pogoji za delovno mesto, na katerem je zaposlena …?
2. Kje je bil objavljen razpis za to delovno mesto?
3. Koliko prijav je prispelo na razpis?
4. Prosilec prosi za posredovanje internega akta glede delovnega časa na poslovni enoti 1116 Ljubljana.
5. Koliko poštarjem pismonošam je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga nepravočasnega prihajanja na delo (odpuščeni zaradi zamujanja), in sicer od osamosvojitve dalje ali za zadnjih pet let?
6. Kakšna je bila izobrazba …. ob zaposlitvi na Pošti Slovenije?
7. Kdo je plačnik izobraževanja, ki se ga je udeležila oz. se ga udeležuje …, odkar je zaposlena na Pošti Slovenije?
Glede na navedeno se je pri presoji pritožbe Pooblaščenec omejil:
1. na formalni preizkus, ali odgovori na zastavljena vprašanja izhajajo iz dokumentov v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in
2. na vsebinski preizkus, ali so dokumenti, ki v zvezi z zastavljenimi vprašanji obstajajo, prosto dostopne informacije javnega značaja.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja, ali odgovor na zastavljena vprašanja izhajajo iz dokumenta, je Pooblaščenec po pregledu posredovane dokumentacije in na podlagi dodatnih poizvedb pri organu ugotovil, da dokumenti, ki bi ustrezali odgovorom na vprašanja prosilca pod točkami 2 in 3, pri organu ne obstajajo, saj se skladno z določili 24. člena Zakona o delovnih razmerjih, pogodba o zaposlitvi izjemoma lahko sklene brez javne objave, kadar gre za eno izmed v zakonu naštetih okoliščin. Ker je bila po pojasnilih organa v konkretnem primeru izpolnjena ena izmed taksativno določenih zakonskih okoliščin za sklenitev pogodbe o zaposlitvi brez javne objave, je treba ugotoviti, da dokumenti pod točkami 2 in 3, ki se nanašajo na razpis za delovno mesto, na katerem je zaposlena konkretna posameznica, ne obstajajo. Pritožba prosilca se v tem delu, v skladu z 9. odstavkom 45. člena ZMed in v povezavi s 1. odstavkom 246. člena ZUP-1, zato zavrže kot nedovoljena.
Nadalje iz posredovane dokumentacije in iz nadaljnjih pojasnil organa izhaja, da pri organu obstajajo dokumenti, ki se nanašajo na vprašanja prosilca v točkah 1, 4, 5, 6 in 7, zato je pritožba prosilca v tem delu dovoljena. Upoštevaje ugovor organa, da vprašanja medija (oziroma dokumenti, ki se na ta vprašanja nanašajo) ne sodijo v izvajanje njegovih javnopravnih nalog in posledično ne izpolnjujejo kriterijev za informacijo javnega značaja, se je Pooblaščenec nadalje moral najprej opredeliti do vprašanja, ali in v katerem delu je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.
Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli opravljajo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.
V konkretnem primeru je organ organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/2009-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1). S sklepom o preoblikovanju javnega podjetja Pošta Slovenije, d.o.o., v družbo Pošta Slovenije, d.o.o. (Ur. l. RS 67/2002, s spremembami in dopolnitvami) se je dotedanje javno podjetje Pošta Slovenije, d.o.o. preoblikovalo v družbo Pošta Slovenije, d.o.o., ki nadaljuje z delom kot gospodarska družba brez statusa javnega podjetja. Ustanovitelj in edini družbenik Pošte Slovenije d.o.o., je Republika Slovenija.
Področje poštnih storitev sicer ureja z evropskim pravnim redom usklajen ZPSto-2, ki v 1. členu določa, da ta zakon določa pogoje in postopek za izvajanje poštnih storitev, ureja zagotavljanje, izvajanje in financiranje univerzalne poštne storitve, uvaja pogoje za dostopnost do poštnega omrežja in izdajanje poštnih vrednotnic Republike Slovenije, določa pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (agencija) kot neodvisnega regulativnega organa v delu, ki se nanaša na poštne storitve, določa pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov poštnih storitev ter ureja druga vprašanja, povezana s poštno dejavnostjo.
24. člen ZPSto-2 določa, da lahko poštne storitve, če ta zakon ne določa drugače, ob upoštevanju bistvenih zahtev izvaja vsaka fizična ali pravna oseba, ki o tem vnaprej pisno ali po elektronski pošti obvesti agencijo. Za izvajanje univerzalne poštne storitve pa mora fizična ali pravna oseba pridobiti dovoljenje agencije. Iz odločbe št. 3831-12/2010-1 z dne 23. 7. 2010 izhaja, da je Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije organu podelila javno pooblastilo za izvajanje celotne univerzalne poštne storitve, na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
Organ je tako nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na področju izvajanja javnega pooblastila, pri čemer je treba poudariti, da je za vse izvajalce javnih pooblastil značilno, da so lahko zavezani za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javnopravnih nalog, ne pa tudi z ostalimi dejavnostmi, ki nimajo povezave z izvajanjem teh nalog. Iz tega razloga je treba potegniti mejo med obema vrstama dejavnosti in razmejiti dejavnost, ki pomeni izvajanje javnega pooblastila, od preostalih dejavnosti. Za izvajalce javnih pooblastil je namreč značilno, da lahko opravljajo še zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, zato, ker v tržni sferi podvrženem delu dejavnosti informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati. Informacije javnega značaja namreč lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti izvajalca javnega pooblastila, ki pomeni izvajanje javnopravnih nalog. To izhaja iz namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju izvajanja nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu, oziroma, ki opravljajo javnopravne naloge. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007, je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo.
Kot že rečeno, je za odločitev v konkretni zadevi pomembno razrešiti vprašanje, ali je organ zavezanec po ZDIJZ tudi v tistem delu dejavnosti, ki se nanaša na dokumente, iz katerih izhajajo v konkretnem primeru zastavljena vprašanja, za razrešitev tega vprašanja pa je treba ugotoviti, ali obravnavani dokumenti sodijo v dejavnost univerzalne poštne storitve, ki jo organ izvaja kot javno pooblastilo.
Pojem univerzalne poštne storitve je podrobneje opredeljen v 1. odstavku 3. člena ZPSto-2, ki določa, da je univerzalna poštna storitev trajno, redno in nemoteno izvajanje s tem zakonom določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike Slovenije ali na njenem delu, po cenah, dostopnih za vse uporabnike poštnih storitev. Kot univerzalna poštna storitev se v skladu z 2. odstavkom 3. člena izvajajo naslednje poštne storitve:
1. sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg,
2. sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih paketov do mase 10 kg,
3. storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in
4. prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.
Določbe o zagotavljanju univerzalne storitve vsebuje 5. člen ZPSto-2, ki določa, da država v javnem interesu zagotavlja, vsem uporabnikom poštnih storitev, na njenem celotnem ozemlju, pod enakimi pogoji, trajno, redno in nemoteno izvajanje univerzalne storitve, ki se sme prekiniti le zaradi višje sile ali v razmerah, nevarnih za dostavljavca. Agencija lahko imenuje enega ali več izvajalcev univerzalne storitve za celotno ozemlje Republike Slovenije. Agencija lahko imenuje različne izvajalce univerzalne storitve za zagotavljanje različnih delov univerzalne storitve in za pokrivanje različnih delov ozemlja Republike Slovenije, pri čemer mora zagotoviti, da se ne prekrivajo obveznosti univerzalne storitve (2. odstavke 5. člena) Z univerzalno storitvijo se vsem uporabnikom poštnih storitev zagotavljata najmanj pet delovnih dni tedensko najmanj en sprejem in ena dostava dnevno na dom ali v prostore vsake fizične ali pravne osebe. Tedenska pogostost sprejema in dostave se ob povečanem številu dela prostih dni v posameznem tednu sorazmerno zmanjša (3. odstavek 5. člena).
Imenovanje izvajalca univerzalne storitve določa 7. člen, in sicer agencija imenuje izvajalca univerzalne storitve ter mu naloži obveznost izvajanja univerzalne storitve, kadar presodi, da je za kakovostno zagotavljanje univerzalne storitve na posameznem delu ozemlja Republike Slovenije to potrebno. Agencija lahko imenuje izvajalca univerzalne storitve za vsako poštno storitev, ki se izvaja kot del univerzalne storitve, ali za več teh storitev skupaj. Agencija lahko imenuje izvajalca univerzalne storitve za posamezni del ozemlja Republike Slovenije ali pa za celotno ozemlje Republike Slovenije. Agencija imenuje izvajalca univerzalne storitve iz prejšnjega odstavka z odločbo na podlagi analize stanja ali z odločbo na podlagi javnega razpisa (2. odstavek 7. člena).
Pooblaščenec ugotavlja, da se vprašanja prosilca nanašajo predvsem na kadrovsko politiko organa (pogoji za zasedbo določenega delovnega mesta, odpovedi pogodb o zaposlitvi, izobraževalna politika), na osebne podatke konkretne zaposlene pri organu (dosežena izobrazba), deloma pa tudi na druge odločitve v zvezi s poslovanjem organa (interni akt glede delovnega časa). Pooblaščenec tako ugotavlja, da se vsebina prosilčevih vprašanj neposredno ne nanaša na izvajanje univerzalne poštne storitve, kot je opredeljena v določbah ZPSto-2, zaradi navedenega pa je Pooblaščenec prišel do zaključka, da v tem delu ne moremo govoriti o informacijah, ki bi izvirale iz javnopravnega delovanja organa. Razlogov za takšno odločitev pa je več in so navedeni v nadaljevanju te odločbe.
Glede pritožbe prosilca, ki se nanaša na informacije, ki so vezane na kadrovsko politiko organa oziroma delovno razmerje konkretno določene posameznice pri organu, je najprej treba opozoriti, da upoštevaje 3. odstavek 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJU), posamezniki, zaposleni v gospodarskih družbah, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso javni uslužbenci, saj te pravne osebe, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Podobno določa tudi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/2002, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSPJS), ki v 1. točki 2. člena določa, kaj sestavlja javni sektor po tem zakonu in obenem izrecno navaja, da javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Zakonodajalec zaposlenih v gospodarskih družbah, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, ni uvrstil v specialen režim, ki velja za uslužbenska razmerja v javnem sektorju. Za urejanje vprašanj iz delovnih razmerij pri organu se tako v celoti uporabljajo predpisi, ki veljajo za urejanje delovnih razmerij v zasebnem sektorju. Zaposleni pri organu torej niso javni uslužbenci, posledično pa tudi njihove plače in drugi podatki o njihovem delovnem razmerju niso javni, saj za njihovo posredovanje ne obstoji ustrezna pravna podlaga. Prav tako v konkretnem primeru zakonodajalec glede zaposlenih v družbah, kakršna je organ, ni predpisal posebnih pogojev oz. posebnega javnopravnega režima v drugih specialnih zakonih, v konkretnem primeru npr. v ZPSto-2 (npr. vezanost plač na plače v javnem sektorju, postopek zaposlovanja z javnim natečajem, posebni pogoji glede kvalifikacij zaposlenih pri organu, določen obseg sredstev za plače,..). Če bi bile informacije o zaposlenih oziroma informacije glede kadrovske politike organa, ki jih v konkretnem primeru zahteva prosilec, del oziroma pogoj za izvajanje univerzalne poštne storitve, bi moralo biti to normativno izrecno urejeno, kar pa v obravnavanem primeru ni izpolnjeno. Ker področje plač, kadrovske politike organa in drugih informacij o zaposlenih, ki jih je zahteval prosilec, ni normativno urejeno v okviru izvajanja univerzalne poštne storitve, te informacije tudi v ničemer niso neposredno povezane z javnopravnim delovanjem organa. Upoštevaje navedeno, glede vprašanj, ki jih je prosilec organu zastavil v točkah 1, 5, 6 in 7, ne gre za informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ.
Tudi vprašanja prosilca, ki se nanašajo na druge odločitve v zvezi s poslovanjem organa (konkretno na posredovanje internega akta glede delovnega časa, vprašanje pod točko 4), niso neposredno povezana z opravljanjem univerzalne poštne storitve. Država oz. lokalna skupnost mora nekatere dejavnosti (kot npr. univerzalno poštno storitev) v določeni meri z vidika javnega interesa (glej 5. člen ZPSto-2) regulirati zato, ker bi absolutna podvrženost zgolj tržnim zakonitostim lahko vodila do motenj v delovanju družbe oziroma neenakomerni porazdeljenosti posameznih dobrih oziroma (poštnih) storitev. Vendar pa z vidika uporabnikov univerzalne poštne storitve po oceni Pooblaščenca ni pomemben podatek o interno določenem delovnem času v posameznih poslovnih enotah, pač pa je pomembno, da se takšna storitev izvaja na celotnem ozemlju, trajno, redno in nemoteno, kot je to določeno v ZPSto-2. V kolikor je takšno delovanje regulirane storitve v zakonsko določenem obsegu ustrezno zagotovljeno, je nadalje (z vidika javnosti) nepomembno, kako si družba organizira svoj delovni proces (kamor sodijo tudi odločitve o internem delovnem času njenih poslovnih enot) z namenom maksimizacije dobička iz naslova svojih drugih dejavnosti in storitev, s katerimi družba konkurira na trgu. Posledično tudi informacije, ki jih je prosilec od organa zahteval v točki 4, ne izpolnjujejo kriterijev informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ.
Ker je Pooblaščenec v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevane informacije, ki pri organu sicer obstajajo v materializirani obliki, ne izpolnjujejo kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, ker ne izvirajo iz delovnega področja organa v smislu opravljanja njegovih javnopravnih nalog, ni imel podlage, da bi se nadalje spuščal v ugotavljanje (ne)obstoja izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja in v presojo, ali je za razkritje zahtevanega dokumenta podan interes javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ).
Pooblaščenec v obravnavanem primeru tudi ne more slediti argumentu prosilca, da je zahtevano informacijo treba razkriti, ker je organ gospodarska družba v 100 % državni lasti. Domet ZDIJZ se v skladu s 1. členom namreč nanaša samo na državne organe, organe lokalnih skupnosti, javne agencije, javne sklade in druge osebe javnega prava, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb. Povedano drugače, gospodarske družbe, tudi če so v 100 % lasti države, niso zavezane za posredovanje informacij v skladu ZDIJZ, razen v kolikor so izvajalci javnih služb oz. nosilci javnih pooblastil, pri čemer je potrebno ponovno poudariti, da se v tem primeru njihova obveznost postopati po ZDIJZ razteza samo na ta del njihove dejavnosti (izvajanje javnopravnih nalog), ne pa tudi na preostali del njihovega poslovanja.
Pooblaščenec je sicer že večkrat opozoril na pomanjkljivost zakonodaje na področju dostopa do informacij javnega značaja, in sicer glede kroga subjektov, ki so zavezani posredovati informacije javnega značaja (npr. v sporočilu za javnost z dne 20. 10. 2011: »Poslovanje družb, v katerih ima država prevladujoč položaj, mora biti bolj transparentno«, ki je dostopno na spletni strani Pooblaščenca, v arhivu novic), ko je izrecno opozoril na pomanjkljivost zakonodaje, ki gospodarskih družb, v katerih ima prevladujoč vpliv država, ne zavezuje k posredovanju informacij javnega značaja, kar nedvomno vpliva na transparentnost poslovanja teh družb. Prosilci tako ne morejo dostopati do informacij, katerih razkritje bi v določenih primerih lahko bilo v javnem interesu. V zvezi z navedenim je Pooblaščenec ministrstvu, pristojnemu za javno upravo, tudi že predlagal sprejetje ustreznih sprememb ZDIJZ.
Upoštevajoč vse navedeno, Pooblaščenec zaključuje, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacij javnega značaja, ker se ne nanašajo na javnopravne naloge organa in posledično ne spadajo v njegovo delovno področje v smislu kriterija za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj se dokumenti ne nanašajo na izvajanje univerzalne poštne storitve, ki predstavlja del poslovanja, v katerem je organ zavezan posredovati informacije javnega značaja. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil. V delu, v katerem odgovori na vprašanja prosilca ne izhajajo iz pri organu obstoječih dokumentov, pa je Pooblaščenec pritožbo prosilca, v skladu z 9. odstavkom 45. člena ZMed in v povezavi s 1. odstavkom 246. člena ZUP-1, zavrgel kot nedovoljeno.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka