Prosilec - Okrajno sodišče v Domžalah
+ -Številka: 090-47/2013/3
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je zahteval dokumentacijo o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev za opravljanje dela za določeno osebo pri organu. Organ je prosilcu poslal dokumente s katerimi je razpolagal, glede ostalih pa je zavrnil dostop zaradi neobstoja dokumentov. Prosilec se je zoper odločbo pritožil, saj je dvomil da dokumenti ne obstajajo. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da več dokumentov, kot jih je organ že posredoval prosilcu in bi ustrezali zahtevi prosilca, ne obstaja, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-47/2013/3
Datum: 19. 4. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ormožu, Ptujska cesta 8/c, 2270 Ormož (v nadaljevanju organ), št. Su 040607/2013 z dne 23. 1. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 14. 2. 2013 zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ormožu, št. Su 040607/2013 z dne 23. 1. 2013, se kot neutemeljena v celoti zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 4. 1. 2013 na organ naslovil zahtevo za dostop do naslednjih fotokopij dokumentov o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev za opravljanje dela sodniške pomočnice ………..:
- akt o sistemizaciji Okrajnega sodišča v Ljubljani, posebej opisa DM zemljiškoknjižne sodniške pomočnice,
- sklep o izvolitvi v sodniško funkcijo,
- diplomo izobraževalne ustanove,
- potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu s področja zemljiške knjige,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz sodnega reda,
- izjavo ……… o številu nerešenih zemljiškoknjižnih zadev na dan 10. 12. 2012,
- izjavo, da je na dan prevzema funkcije vodje zemljiške knjige ……… izpolnjevala vse pogoje za zasedbo delovnega mesta v pogledu delovnih izkušenj.
Organ je dne 8. 1. 2013 prosilca pozval, naj svojo zahtevo dopolni, saj iz zahteve ni bilo jasno, za koga oziroma o kom prosilec zahteva dokumente ter ali prosilec zahteva Akt o sistemizaciji sodišča v Ljubljani ali v Ormožu.
Prosilec je dne 14. 1. 2013 dopolnil zahtevo in navedel, da zahteva dokumente za …….. ter da zahteva Akt o sistemizaciji sodišča v Ormožu in ne v Ljubljani. Ob tem je dopolnil svojo zahtevo z novo zahtevo za fotokopijo listine, ki določa uradno osebo za dostop do informacij javnega značaja Okrajnega sodišča v Ormožu.
Organ je z odločbo št. Su 040607/2013 z dne 23. 1. 2013 prosilcu delno zavrnil zahtevo, z obrazložitvijo, da določeni dokumenti ne obstajajo, posredoval pa mu je naslednje dokumente: akt o sistemizaciji, potrdilo o opravljenem izpitu iz poznavanja določil sodnega reda za ………., pooblastilo Okrožnega sodišča na Ptuju za pooblaščeno osebo za posredovanje informacij javnega značaja.
Prosilec je dne 14. 2. 2013 pri Pooblaščencu vložil pritožbo zoper odločbo organa št. Su 040607/2013 z dne 23. 1. 2013, Pooblaščenec pa jo je dne 15. 2. 2013 odstopil organu prve stopnje. Organ je dne 26. 2. 2013 pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, z vso pripadajočo dokumentacijo, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Prosilec v pritožbi navaja, da po njegovem mnenju podatki, za katere organ trdi, da z njimi ne razpolaga, obstajajo v kadrovski mapi ………. Prosilec meni, da mora podatke o številu nerešenih zadev vsebovati poročilo o delu sodišča.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa.
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ v svoji odločbi skliceval na to, da zahtevanih dokumentov nima in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o njihovem neobstoju, je bilo v pritožbenem postopku treba, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Prosilec v pritožbi izraža svoj dvom glede neobstoja zahtevanih dokumentov in zahteva, da se ponovno preveri morebitni obstoj.
Pooblaščenec je zato preveril, ali morda obstajajo pravne ali druge podlage in razlogi, ki kažejo na dejstvo, da naj bi organ razpolagal z naslednjimi zahtevanimi dokumenti:
- sklep o izvolitvi v sodniško funkcijo,
- diplomo izobraževalne ustanove,
- potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu s področja zemljiške knjige,
- izjavo ……… o številu nerešenih zemljiškoknjižnih zadev na dan 10. 12. 2012,
- izjavo, da je na dan prevzema funkcije vodje zemljiške knjige …………. izpolnjevala vse pogoje za zasedbo delovnega mesta v pogledu delovnih izkušenj.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da iz izpiska akta o sistemizaciji delovnih mesta za delovno mesto višji pravosodni sodelavec – vodja zemljiške knjige, s katerim prosilec že razpolaga, saj mu ga je organ že posredoval, izhaja, da je za to delovno mesto (delovno mesto gospe …………) potrebna višja strokovna izobrazba pravne, upravne ali druge ustrezne družboslovne smeri oziroma višješolska izobrazba pravne, upravne ali druge ustrezne družboslovne smeri. Delovno mesto višji pravosodni sodelavec – vodja zemljiške knjige je uradniško delovno mesto, kar je tudi razvidno iz izpiska akta o sistemizaciji.
Iz navedenih podatkov na predmetnem izpisku lahko zaključimo naslednje:
- Gospa …………. ni sodnica, za sodnike se poleg zakonsko določenih pogojev v Zakonu o sodniški službi, glede izobrazbe, zahteva naslednja izobrazba - univerzitetni diplomirani pravnik. Sodniki so v skladu z Zakonom o funkcionarjih v državnih organih (UL RS, št. 30/1990, 8/1991, 22/1991, 2I/1991-I, 4/1993, 13/1993-ZNOIP, 18/1994-ZRPJZ, 109/2012, 21/2013) funkcionarji in ne uradniki. Delovno mesto, na katerem je zaposlena ……….., ni sodniško delovno mesto, temveč je uradniško, …….. torej ni sodnica.
- Ker gospa ………. ni sodnica, ne potrebuje državnega pravniškega izpita oziroma ga v skladu z veljavno zakonodajo o državnem pravniškem izpitu, ki določa pogoje, kdo in pod kakšnimi pogoji ga lahko opravlja, niti ne more opravljati.
Pooblaščenec v skladu z navedenim ugotavlja, da organ, kot je navedel tudi sam v svoji odločbi, ne razpolaga z naslednjima dokumentoma:
- sklepom o izvolitvi v sodniško funkcijo za …………..,
- potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu za ……………….
Iz izpiska akta o sistemizaciji delovnih mest za delovno mesto višji pravosodni sodelavec – vodja zemljiške knjige pa izhaja tudi zahtevana izobrazba - višja strokovna izobrazba pravne, upravne ali druge ustrezne družboslovne smeri oziroma višješolska izobrazba pravne, upravne ali druge ustrezne družboslovne smeri. Visokošolska in višja strokovna izobrazba se zaključi z diplomo, zato bi po mnenju Pooblaščenca organ moral razpolagati z dokumentom – diplomo izobraževalne ustanove, ki jo je zahteval prosilec.
Pooblaščenec je zato po telefonu, dne 17. 4. 2013, poklical uradno osebo za posredovanje informacij javnega značaja pri organu, gospo Drago Bočko Žižek, ki je po vpogledu v kadrovsko mapo ………. razložila, da je bila gospa ……. zaposlena že pri Temeljnem sodišču v Mariboru (pred reorganizacijo sodišč), od leta 1994 pa je zaposlena kot vodja zemljiške knjige pri organu. Z dokumenti Temeljnega sodišča v Mariboru organ ne razpolaga. Pooblaščenec je izpostavil dejstvo, da iz izpiska iz akta o sistemizaciji delovnih mest izhaja, da je za to delovno mesto zahtevana višja ali visoka strokovna izobrazba, ki se zaključi z diplomo, iz izpiska pa tudi izhaja, da delavka na delovnem mestu izpolnjuje vse pogoje – torej bi po mnenju Pooblaščenca moralo obstajati vsaj potrdilo o diplomiranju ali fotokopija diplome. ………….. razloži, da je leta 1994 veljal Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (UL RS, št. 18/94), ki je določil, da lahko na podlagi Pravilnika o napredovanju zaposlenih na sodiščih, v javnih tožilstvih, javnih pravobranilstvih in v organih za postopek o prekrških (UL RS, št. 41/94) ob prvi razporeditvi v skladu z določili zakona in tega pravilnika napreduje zaposleni, ki je razporejen na delovno mesto, za katerega nima zahtevane stopnje strokovne izobrazbe, če ima na dan uveljavitve tega pravilnika najmanj 20 let delovne dobe, od tega najmanj 10 let na delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti. ………… je bila v skladu s to določbo razporejena na delovno mesto vodje zemljiške knjige. Pooblaščenec je preveril zakonodajo, na podlagi katere naj bi, po navedbah organa, ………. zasedla predmetno delovno mesto. Pooblaščenec je ugotovil, da je bila takšna prerazporeditev res možna na podlagi 33. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih na sodiščih, v javnih tožilstvih, javnih pravobranilstvih in v organih za postopek o prekrških. Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da organ z diplomo izobraževalne ustanove za …………. ne razpolaga.
Nadalje je Pooblaščenec ugotavljal, ali obstaja potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu s področja zemljiške knjige. Kot je navedel že organ, tudi Pooblaščenec ni našel nobene pravne podlage, tudi ne nobenega indica, da bi takšen izpit v praksi sploh obstajal. Tudi iz izpiska akta o sistemizaciji delovnih mest za delovno mesto višji pravosodni sodelavec – vodja zemljiške knjige ne izhaja, da bi bil tak izpit zahtevan, zato Pooblaščenec ne dvomi, da organ z dokumentom »potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu s področja zemljiške knjige«, ne razpolaga.
Pooblaščenec nima razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da ne razpolaga z izjavo ………… o številu nerešenih zemljiškoknjižnih zadev na dan 10. 12. 2012 in izjavo, da je na dan prevzema funkcije vodje zemljiške knjige ………… izpolnjevala vse pogoje za zasedbo delovnega mesta v pogledu delovnih izkušenj. Noben zakon ne predvideva, da naj bi organ razpolagal s takšnimi izjavami. Če organ z izjavami ne razpolaga, jih tudi ni dolžan izdelati samo zato, ker prosilec to zahteva. Glede pritožbenih navedb prosilca o tem, da so podatki o številu nerešenih zadev navedeni v poročilu o delu sodišča, Pooblaščenec pojasnjuje, da je prosilec dne 4. 1. 2013 izrecna navedel, da želi izjavo ……………… o številu nerešenih zemljiškoknjižnih zadev na dan 10. 12. 2012, ne pa podatka o številu nerešenih zadev na splošno (npr. iz letnega poročila). Navedba prosilca glede podatka o številu nerešenih zadev predstavlja novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Pooblaščenec na podlagi navedenih dejstev ugotavlja, da organ ne razpolaga z:
- izjavo ……….. o številu nerešenih zemljiškoknjižnih zadev na dan 10. 12. 2012 ter
- izjavo, da je na dan prevzema funkcije vodje zemljiške knjige ………… izpolnjevala vse pogoje za zasedbo delovnega mesta v pogledu delovnih izkušenj.
V ugotovitvenem postopku se je Pooblaščenec sam prepričal, da je organ pregledal razpoložljivo dokumentacijo v obeh primerih, ob čemer se Pooblaščencu ni porodil nikakršen dvom v to, da organ pri tem ne bi bil temeljit in natančen. Prav tako se pri Pooblaščencu ni vzbudil sum, da bi organ skrival zahtevane dokumente, da jih ne bi želel izročiti prosilcu oziroma kasneje Pooblaščencu, ali da bi organ sebi v škodo zatrjeval neka dejstva, ki ne bi bila resnična. Organ je po presoji Pooblaščenca storil vse, kar je realno mogoče pričakovati od njega, saj je z vsemi razumnimi in razpoložljivimi možnostmi preveril, ali zahtevani dokumenti obstajajo.
Pooblaščenec se je tako brez dvoma prepričal, da je organ popolno ugotovil dejansko stanje in v obrazložitvi izpodbijane odločbe korektno in pravilno opisal svoje ugotovitve, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Pooblaščenec je glede na svoje pristojnosti v skladu z ZDIJZ ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevane informacije javnega značaja ne obstajajo.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preveril tudi, ali je bil v postopku oziroma odločanju na prvi stopnji prekršen materialni predpis in ugotovil, da ni bil. Prav tako je po uradni dolžnosti preveril, ali je prišlo do bistvenih kršitev postopka in tudi ugotovil, da takšnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da je treba pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena kot neutemeljeno v celoti zavrniti.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ormožu, št. Su 040607/2013 z dne 23. 1. 2013. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka