Prosilec - MNZ, Policija
+ -Številka: 090-11/2013/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je zaprosil za dostop informacije, ali specialna skupina kriminalistov vodi po predmetni javno izrečeni grožnji fizične osebe kakršenkoli postopek, ki bi bil lahko vsaj približno primerljiv z drugim postopkom. Organ je prosilcu zavrnil dostop, ker dokument, ki bi ustrezal zahtevi prosilca, ne obstaja. Prosilec se je zoper odločbo pritožil. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-11/2013/4
Datum: 26. 2. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-78/2012/4 (20-10) z dne 18. 12. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 31. 12. 2012 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-78/2012/4 (20-10) z dne 18. 12. 2012, se kot neutemeljena v celoti zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 15. 11. 2012 na organ naslovil dopis, v katerem je organ spraševal, ali specialna skupina kriminalistov za posebne zadeve (ali katerakoli druga skupina kriminalistov oz. posamezni kriminalist) vodi po predmetni javno izrečeni grožnji ………………… kakršenkoli postopek, ki bi bil lahko vsaj približno primerljiv postopku, ki ga PU Ljubljana, SKP, vodi pod št. D2313314/K1277819 503-(3E332-11) z dne 14. 6. 2012.
Organ je prosilcu dne 18. 12. 2012 izdal zavrnilno odločbo št. 090-78/2012/4 (20-10). Organ v obrazložitvi odločbe najprej pojasnjuje določbe 4. člena ZDIJZ, kateri pogoji morajo biti podani, da gre za informacijo javnega značaja. V skladu z navedenim, navaja organ, je na podlagi zbranih obvestil ugotovil, da ni uvedel nobenega postopka, saj dejanje, na katerega prosilec opira svojo zahtevo, ni bilo prekršek skladno s 1. alinejo četrtega odstavka 51. člena Zakona o prekrških (UL RS, št. 7/2003, s spremembami in dopolnitvami). Organ razlaga, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki ga je organ že izdelal, to je tisti dokument, ki izpolnjuje kriterij materializirane oblike. Ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, po mnenju organa, ni mogoče govoriti o obstoju informacije javnega značaja, zato je zahtevo prosilca zavrnil.
Prosilec je dne 31. 12. 2012 vložil pritožbo zoper odločbo organa pri Pooblaščencu. Pooblaščenec jo je organu odstopil dne 4. 1. 2013, organ pa jo je nato z dopisom z dne 9. 1. 2013, kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja ter ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na dokumente, ki jih zahteva prosilec.
Prosilec v pritožbi izraža svoj dvom glede neobstoja zahtevanih dokumentov in zahteva, da se ponovno preveri možnost njihovega obstoja.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja pri organu obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 22. 2. 2013 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja.
Pooblaščenec ob navedenem pripominja, da se njegova pristojnost nanaša le na ugotovitve obstoja zahtevanih dokumentov, nikakor pa se ne sme ali more spuščati v vsebinsko pravilno presojo postopkov organov za katere so pristojni (npr. v konkretnem primeru predkazenskega postopka, ki ga vodi policija), izven postopka dostopa do informacij javnega značaja.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Prosilec v pritožbi izraža le svoj dvom glede neobstoja zahtevanih dokumentov in zahteva, da se ponovno preveri morebitni obstoj, ne navaja pa nobenih posebnih dejstev, ki bi konkretno podkrepila njegovo prepričanje o obstoju zahtevanih dokumentov.
Glede na dejstvo, da prosilec pravzaprav sprašuje, ali so v postopku zaradi domnevno javno izrečene grožnje …………………., policisti ravnali enako oziroma podobno kot v primeru, ki ga policija vodi pod št. D2313314/K1277819 503-(3E332-11), je Pooblaščenec najprej ugotavljal, kakšni ukrepi oziroma na kakšen način je policija vodila postopek D2313314/K1277819 503-(3E332-11), saj lahko le na ta način ugotovi, ali obstajajo tudi v primeru …….. podobni ukrepi policije, torej dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca.
Pooblaščenec je zato dne 22. 2. 2013 z namenom razjasnitve dejanskega stanja pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Pooblaščenec je glede na razlago organa ugotovil, da gre pri postopku D2313314/K1277819 503-(3E332-11) za drugačen postopek kot v primeru …….., katerega rezultat je kazenska ovadba z dne 14. 6. 2012, ki jo je organ tudi predložil Pooblaščencu. Pooblaščenec je nato še sam, na podlagi dokumentov s katerimi razpolaga in se nanašajo na primer D2313314/K1277819 503-(3E332-11) in dokumentov, ki se nanašajo na primer ………….., opravil primerjavo med njimi, ali morda obstaja vsebinsko podoben dokument v obeh primerih.
Pooblaščenec je ugotovil, da v primeru »………«, tako kot je organ navedel že v svoji odločbi, ni bil uveden noben postopek, ker je bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekršek, skladno s 1. alinejo četrtega odstavka 51. člena Zakona o prekrških (UL RS, št. 7/2003 s spremembami in dopolnitvami) , ki določa, da prekrškovni organ odloči, da ne bo izdal odločbe o prekršku oziroma vložil obdolžilnega predloga, če iz zbranih dejstev in dokazov izhaja, da dejanje ni prekršek. Navedeno je razvidno iz uradnega zaznamka št. 223-225/20K z dne 22. 11. 2012.
V primeru D2313314/K1277819 503-(3E332-11) pa je rezultat postopka pri organu vložena kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo na podlagi 148. člena Zakona o kazenskem postopku. V obeh primerih gre za povsem različna postopka, v katerih niso nastali podobno dokumenti.
Pooblaščenec je ugotovil, da gre za medije zanimiva primera, zato se je seznanil tudi z vsebino spletnih člankov na to temo, iz razloga, če bi morda v objavah našel kakšen indic, ki bi napotoval na dejstvo, da bi lahko obstajali dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Pregledal je naslednje spletne povezave npr.: http://www.24ur.com/novice/slovenija/ostali-..........html, http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/11/......_tv.aspx, http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zaradi-...........-odstop,
http://www.slovenskenovice.si/crni...........................-policije
http://web.vecer.com/portali/ve......................=2012041805774557.
Pooblaščenec tudi v omenjenih in drugih objavah ni našel nobenega razloga, na podlagi katerega bi lahko menil, da organ v izpodbijani odločbi ni navedel resničnih zavrnilnih razlogov za dostop do zahtevanih dokumentov.
V ugotovitvenem postopku se je Pooblaščenec tako sam prepričal, da je organ pregledal razpoložljivo dokumentacijo v obeh primerih, ob čemer se Pooblaščencu ni porodil nikakršen dvom v to, da organ pri tem ne bi bil temeljit in natančen. Prav tako se Pooblaščencu ni vzbudil sum, da bi organ skrival zahtevane dokumente, da jih ne bi želel izročiti prosilcu oziroma kasneje Pooblaščencu ali da bi organ, sebi v škodo, zatrjeval dejstva, ki ne bi bila resnična. Organ je po presoji Pooblaščenca storil vse, kar je realno in razumno mogoče pričakovati od njega, saj je z vsemi razpoložljivimi možnostmi preveril, ali zahtevan dokument obstaja.
Pooblaščenec se je tako brez dvoma prepričal, da je organ popolno ugotovil dejansko stanje in v obrazložitvi izpodbijane odločbe korektno in pravilno opisal svoje ugotovitve, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Pooblaščenec je glede na svoje pristojnosti v skladu z ZDIJZ ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-78/2012/4 (20-10) z dne 18. 12. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka