Prosilka - Upravna enota Novo mesto
+ -Številka: 090-45/2013/3
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala dokumente v zvezi s postopkom za pridobitev gradbenega / lokacijskega dovoljenja za konkretno navedeno nepremičnino. Organ je prosilki posredoval nekatere dokumente iz upravnega spisa, dostop do nekaterih pa je zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ v določenem delu napačno uporabil institut delnega dostopa ter s svojo odločbo odločil, da mora prosilki posredovati še nekatere druge dokumente oz. informacije iz spisa. V preostalem delu (denimo glede fotografij nepremičnine ipd.) pa je Pooblaščenec pritožbo prosilke zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov.
ODLOČBA:
Številka: 090-45/2013/3
Datum: 24. 6. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) ter 1. odstavka 251. člena, 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilka) z dne 19. 2. 2013, zoper odločbo Upravne enote Novo mesto, Defranceschijeva ulica 1, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2013-3 z dne 23. 1. 2013, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 19. 2. 2013 zoper odločbo organa št. 090-1/2013-3 z dne 23. 1. 2013 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni po prejemu te odločbe v obliki skeniranih dokumentov po elektronski pošti ali v obliki fotokopij posredovati:
- račun št. 37704, ki je priloga vloge z dne 28. 8. 2012 za izdajo potrdila, da ima objekt uporabno dovoljenje, pri čemer mora prekriti ime in priimek plačnika;
- informacijo o vrsti objekta, ki je zapisana v dokumentu št. 351-1219/2012-3 z dne 20. 9. 2012;
- informacijo o vrsti stavbe ter nazivu dveh pogodb, ki se pojavita na dopisu vlagatelja z dne 1. 10. 2012 kot dopolnitev vloge za izdajo potrdila;
- podatek na Odločbi Občine Novo mesto št. 351-02-124/94 z dne 07.04.1994 o vrsti stavbe ter nazivu subjekta, na katerega se nanaša zahtevana odločba;
- podatek o nazivu pogodbe ter vrsti delavnice, ki se pojavita na Zapisniku o izjavi stranke št. 351-1219/2012-5 z dne 11.10.2012;
- podatek o nazivu pogodbe ter vrsti poslovne stavbe, ki se pojavita na Potrdilu št. 351-1219/2012-6, da ima stavba v Novem mestu, na zemljišču parc.št. 496/4, k.o. Kandija, uporabno dovoljenje.
2. V delu, v katerem se v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekrijejo varovani osebni podatki in v delu, v katerem delni dostop do informacij ni mogoč, se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 7. 1. 2013 zahtevala dostop do informacij javnega značaja v obliki skeniranih dokumentov po elektronski pošti ali v obliki fotokopij. Prosila je za posredovanje informacije, ali v zvezi z nepremičnino št. 496/4, k.o. 1483 – Kandija, ID znak: 1483-496/4-0 obstaja kakršnakoli vloga za pridobitev gradbenega / lokacijskega dovoljenja oziroma za legalizacijo nelegalno zgrajenega objekta, ki bi bila podana od 1. 1. 2012 do dneva vložitve prosilkine zahteve. Prosilka je navedla tudi ime, priimek in datum rojstva lastnika parcele, ki naj bi bil najverjetnejši investitor oziroma vlagatelj vloge. Če je bila taka vloga podana, je prosilka zahtevala posredovanje vloge, njenih prilog in vse morebitne ostale dokumentacije in pisanj v predmetnem postopku.
Organ je izdal odločbo št. 090-1/2013-3 z dne 23. 1. 2013, s katero je delno ugodil zahtevi prosilke. V 1. točki izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da se zahtevi prosilke delno ugodi in se omogoči delni dostop do informacije javnega značaja. V 2. točki izreka odločbe je organ odločil, da se v delu zahteve, ki se nanaša na dokumente, ki vsebujejo varovane osebne podatke, vloga prosilke zavrne. S 3. točko izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da se v delu zahteve, ki se nanaša na dokumente, ki so dostopni v prosto dostopnih javnih evidencah, vloga prosilke zavrne. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ najprej ugotovil, da z zahtevano informacijo razpolaga, saj v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju vodi evidenco zadev in dokumentov, vsebinsko razvrščenih po subjektu - investitorju in letnici nastanka zadeve, po pregledu evidence zadev in dokumentov pa je ugotovil, da je vodil postopek za izdajo potrdila, da ima konkretna stavba, za katero sprašuje prosilka, uporabno dovoljenje. Organ je v 1. točki obrazložitve navedel, da se skladno z določbo 7. člena ZDIJZ prosilki omogoči delni dostop, z izbrisanimi osebnimi podatki, do naslednjih dokumentov:
- vloga z dne 28.08.2012 za izdajo potrdila, da ima objekt uporabno dovoljenje po zakonu s priloženo skico,
- uradni zaznamek z dne 17.09.2012,
- seznanitev Upravne enote Novo mesto z ugotovitvami po pregledu vloge št. 351-1219/2012-3 z dne 20.09.2012,
- dopolnitev vloge z dne 01.10.2012 s priloženo fotokopijo odločbe Občine Novo mesto št. 351-02-124/94 z dne 07.04.1994, s katero se dovolijo vzdrževalna dela na poslovnem objektu, ki stoji na zemljišču parc.št. 496/3, k.o. Kandija v Novem mestu,
- zapisnik o izjavi stranke št. 351-1219/2012-5 z dne 11.10.2012 in
- potrdilo št. 351-1219/2012-6, da ima stavba v Novem mestu, na zemljišču parc.št. 496/4, k.o. Kandija, uporabno dovoljenje.
V 2. točki obrazložitve je organ pojasnil, da varovanih osebnih podatkov v dokumentih, predloženih v dopolnitvi vloge z dne 01.10.2012, in sicer v pogodbi, notarskem zapisu in priloženih fotografijah, ni mogoče prikriti tako, da to ne bi ogrozilo zaupnosti osebnih podatkov. Ker delni dostop do teh dokumentov ni mogoč, se na podlagi 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do njih zavrne. V 3. točki obrazložitve izpodbijane odločbe pa je organ navedel, da se v delu zahteve, ki se nanaša na priloge k uradnemu zaznamku o vpogledu v uradne evidence in na dopolnitev vloge z dne 01.10.2012 s prikazom parcele, vloga prosilke na podlagi 5. odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne, saj so dokumenti dostopni v prosto dostopnih javnih evidencah, in sicer na spletnih straneh Geodetske uprave Republike Slovenije in na spletnih straneh portala e-Sodstvo.
Prosilka je dne 19. 2. 2013 vložila pritožbo zoper izpodbijano odločbo in predlagala, naj Pooblaščenec organu naloži posredovanje zahtevanih dokumentov. Prosilka meni, da 2. točke izreka izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj ni obrazloženo, zakaj podatkov ni mogoče prikriti tako, da to ne bi ogrozilo zaupnosti osebnih podatkov. Prosilka si ne more predstavljati, zakaj osebnih podatkov ni mogoče prečrtati, saj zadostuje, da se prikrijejo osebni podatki oseb (ime in priimek, EMŠO, davčna številka), ostali podatki v pogodbah pa so najverjetneje tako splošne narave, da se brez teh podatkov ne morejo povezati s točno določeno osebo. Poleg tega slika, ki predstavlja sliko objekta na nepremičnini (v kateremkoli obdobju), ali slika notranjosti objekta, v nobenem primeru ne more predstavljati osebnih podatkov. V kolikor so na sliki poleg stavbe tudi osebe, lahko organ te podatke prikrije tako, da osebe »počrni«, ter ji posreduje kopijo slik. Prosilka je še dodala, da je organ v odločbi z dne 7. 4. 1994 neutemeljeno prikril najmanj podatek o vrsti stavbe (druga vrstica točke 1. izreka ter prva vrstica obrazložitve). Vrsta stavbe se po nobeni definiciji ne more šteti za osebni podatek, pa tudi v potrdilu z dne 11. 10. 2012, v drugem odstavku obrazložitve, navaja: »...s katero so bila priglašena vzdrževalna dela na predmetnem poslovnem objektu...«, in torej ni jasno, iz katerega razloga naj bila vrsta stavbe v odločbi z dne 7. 4. 1994 prikrita, če gre za enako vrsto stavbe, kot je v odločbi z dne 7. 4. 1994 tudi v potrdilu z dne 11. 10. 2012. Prosilka nadalje meni, da je organ neupravičeno prekril tudi podatke, ki se štejejo za javne, saj je v potrdilu z dne 11. 10. 2012 prikril naziv pogodbe, ki je bila overjena dne 10. 11. 1993, ter naziv pogodbe iz leta 1958. Iz rednega zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige namreč izhaja, da je bila v letu 1993 za predmetno parcelo sklenjena izročilna pogodba, za pogodbo iz leta 1985 pa iz zemljiške knjige izhaja, da gre za darilno pogodbo. Prosilka je opozorila tudi na to, da so iz zemljiške knjige jasno razvidni tudi osebni podatki prejšnje lastnice in sedanjega lastnika, s čimer so znane tudi stranke izročilne pogodbe, prav tako se ti podatki z vpogledom v ročno vodeno zemljiško knjigo lahko pridobijo tudi za darilni pogodbi iz leta 1958 in 1966. Glede na vse navedeno prosilka predlaga, da Pooblaščenec organu naloži posredovanje naštetih dokumentov iz postopka pridobitve gradbenega / lokacijskega dovoljenja oziroma za legalizacijo nelegalno zgrajenega objekta na nepremičnini št. 496/4, k.o. 1483 – Kandija, ID znak: 1483-496/4-0.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec je vpogledal v zadevo št. 351 – 1219 / 2012, z naslovom "Potrdilo, da ima objekt uporabno dovoljenje po zakonu". Iz popisa spisa izhaja, da si dokumenti sledijo v naslednjem vrstnem redu:
- vloga z dne 28. 8. 2012 za izdajo potrdila, da ima objekt uporabno dovoljenje, s prilogami:
o skica
o račun
- uradni zaznamek z dne 17. 9. 2012 o vpogledu v uradne evidence, s prilogami:
o izpisi iz portala Prostor
o izpisi iz e-zemljiške knjige
- dopis št. 351-1219/2012-3 z dne 20. 9. 2012 - seznanitev z ugotovitvami po pregledu vloge (poziv za dopolnitev),
- dopolnitev vloge z dne 1. 10. 2012, s prilogami:
o pogodba, overjena dne 10. 11. 1993,
o notarski zapis z dne 9. 4. 1996,
o fotografija poslovnega objekta iz leta 1957,
o odločba Občine Novo mesto št. 351-02-124/94 z dne 7. 4. 1994,
o 11 fotografij,
o potrdilo št. 357-01/2009-6420, izdano na podlagi 4. odstavka 115. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (prikaz parcele),
- zapisnik o izjavi stranke št. 351-1219/2012-5 z dne 11. 10. 2012,
- potrdilo št. 351-1219/2012-6 z dne 11. 10. 2012.
V nadaljevanju bo Pooblaščenec analiziral utemeljenost prosilkine pritožbe glede na vsak posamezen dokument oz. sklop dokumentov, ki se nahajajo v zadevi št. 351 – 1219 / 2012.
1. Vloga z dne 28. 8. 2012 za izdajo potrdila, da ima objekt uporabno dovoljenje, skupaj s prilogami
Pooblaščenec ugotavlja, da organ na dokumentu, ki ga je posredoval prosilki, ni prekril preveč osebnih podatkov. Pooblaščenec je že v več zadevah odločil, da sama parcelna številka ni varovan osebni podatek in tudi v konkretnem primeru podatek o parcelni številki ne razkriva neposredno identitete vlagatelja vloge za izdajo potrdila, da ima objekt uporabno dovoljenje, temveč se parcelno številko lahko z vpogledom v zemljiško knjigo poveže le z vsakokratnim zemljiškoknjižnim lastnikom. Edini podatek, ki se razkrije s posredovanjem dokumenta z neprekrito parcelno številko in prekritimi ostalimi osebnimi podatki, je dejstvo, da je nepremičnina, ki ji pripada konkretna parcelna številka, v postopku izdaje omenjenega potrdila. Pooblaščenec pa mora pojasniti tudi, zakaj je organ pravilno prekril ime in priimek samostojnega podjetnika posameznika pri podatku o poslovnih prostorih (druga alineja vloge). Podatek o imenu in priimku samostojnega podjetnika sicer ni osebni podatek, vendar pa v konkretnem primeru kaže na identiteto vlagatelja zahteve, ki je fizična oseba, katerega identiteta pa je v konkretnem primeru varovana z določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeno je organ pravilno prekril ta podatek, iz razloga varstva osebnih podatkov.
Organ je ravnal pravilno tudi, ko je prekril podpise na skici, ki je bila priložena vlogi z dne 28. 8. 2012. Gre namreč za osebne podatke, za posredovanje katerih ne obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1). Ta namreč opredeljuje strogo načelo, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Za posredovanje podpisov ne obstaja nobena pravna podlaga, zato jih ni dovoljeno razkriti oziroma posredovati v postopku po ZDIJZ.
V tem delu je torej organ ravnal skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je njegova odločitev v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilke pa neutemeljena. Pooblaščenec je skladno s 1. odstavkom 248. člena ZUP v delu, ki se nanaša na dostop do dodatnih podatkov na vlogi z dne 29. 8. 2012 in prilogah, zavrnil pritožbo prosilke.
Organ pa prosilki ni posredoval druge priloge, t.j. računa. Ker prosilka v pritožbi zahteva posredovanje vseh dokumentov, ki jih še ni prejela, je Pooblaščenec v tem delu ugotovil, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje in ni odločil o dostopu do celotne dokumentacije, ki se nahaja v spisu o pridobitvi potrdila, da ima objekt uporabno dovoljenje. Pooblaščenec je zato v tem delu, na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP, delno odpravil izpodbijano odločbo in odločil, da mora organ prosilki v obliki skeniranih dokumentov po elektronski pošti ali v obliki fotokopij posredovati račun št. 37704, ki je priloga vloge z dne 28. 8. 2012 za izdajo potrdila, da ima objekt uporabno dovoljenje. Ker pa sta na računu zapisana ime in priimek plačnika, ki je varovan osebni podatek, mora organ skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, v povezavi s 7. členom ZDIJZ, prekriti ime in priimek plačnika ter prosilki posredovati preostali del dokumenta. Pooblaščenec pa pojasnjuje, da sta na računu navedena tudi ime in priimek osebe, ki ga je pripravila, vendar je pri tem očitno, da gre za zaposleno pri organu, torej za javno uslužbenko. Njena ime in priimek, skladno z določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, nista varovana osebna podatka, zato se ju ne prekrije.
2. Uradni zaznamek z dne 17. 9. 2012 o vpogledu v uradne evidence
Organ je prosilki posredoval uradni zaznamek z dne 17. 9. 2012 o vpogledu v uradne evidence, ni pa posredoval njegovih prilog - izpisov iz portala Prostor in e-zemljiške knjige. V tem delu je organ prosilko, skladno z določbo 5. odstavka 6. člena ZDIJZ, pravilno napotil na spletne strani Geodetske uprave Republike Slovenije in portala e-Sodstvo. Navedena določba ZDIJZ namreč določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.
Organ je ravnal skladno z navedeno določbo ZDIJZ, zato je njegova odločitev v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilke pa neutemeljena. Pooblaščenec je zato, skladno s 1. odstavkom 248. člena ZUP v delu, ki se nanaša na dostop do prilog uradnemu zaznamku z dne 17. 9. 2012, zavrnil pritožbo prosilke.
3. Dopis št. 351-1219/2012-3 z dne 20. 9. 2012 - seznanitev z ugotovitvami po pregledu vloge (poziv za dopolnitev)
Organ je prosilki sicer posredoval navedeni dokument, prekril pa je ime, priimek in naslov vlagatelja ter vrsto objekta. Pooblaščenec ugotavlja, da za posredovanje imena, priimka in naslova vlagatelja dejansko ni pravne podlage, zato je organ pravilno uporabil določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s 7. členom ZDIJZ. Vendar pa Pooblaščenec pritrjuje prosilki, da vrsta objekta sama po sebi ne more biti varovan osebni podatek. Vrsta objekta ne kaže na identiteto posameznika, posameznika pa na podlagi vrste objekta, navedene v dokumentu, tudi ni mogoče določiti.
Na tem mestu je pomembno opozoriti na problematiko dostopanja do dokumentov, ki se nanaša na točno določenega posameznika, ki je prosilcu morda že znan. V takšnih primerih je namreč težko zagotoviti učinkovito anonimizacijo, saj se lahko prekrije ime in priimek posameznika, prosilec pa še vedno lahko ve, na katerega posameznika se dokument nanaša. Pri ugotavljanju, ali je delni dostop do zahtevanega dokumenta sploh mogoč, je treba tako upoštevati, ali se lahko na podlagi kateregakoli podatka, ki se nahaja v zahtevanem dokumentu, identificira posameznika in zato delni dostop ni mogoč. V obravnavanem primeru je organ prve stopnje ugotovil, da je delni dostop do zahtevanega dokumenta mogoč in je prosilki tudi posredoval dokument s prekritimi podatki. Zaradi te odločitve organa ni mogoče trditi, da je treba prekriti vrsto objekta, saj se ta podatek ne nanaša na posameznika, ki je določljiv, saj sta bila ime in priimek posameznika že prekrita. Organ ne more posredovati zahtevanega dokumenta z zavedanjem, da prosilec ve, na katerega posameznika se ta dokument nanaša, nato pa prekriti podatke, ki bi prosilcu razkrili dodatne podatke o posamezniku, ki prosilcu morda niso znani. Takšno ravnanje ni pravilno tudi z vidika odločanja po načelu erga omnes, ki je privzeto v postopkih po ZDIJZ. Delni dostop je bodisi mogoč, ker iz preostalih podatkov ni mogoče določiti posameznika, bodisi ni mogoč, ker bi preostali podatki omogočali identifikacijo (določitev) posameznika. Vrsta objekta v konkretnem primeru ne določa posameznika, zato ga organ ne bi smel prekriti.
Zaradi navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo, konkretno določbo 7. člena v povezavi s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP je zato Pooblaščenec v delu, ki se nanaša na posredovanje podatka o vrsti objekta, odpravil izpodbijano odločbo in odločil, da mora organ prosilki v obliki skeniranih dokumentov po elektronski pošti ali v obliki fotokopij posredovati informacijo o vrsti objekta, ki je zapisana v dokumentu št. 351-1219/2012-3 z dne 20. 9. 2012.
4. Dopolnitev vloge z dne 1. 10. 2012 za izdajo potrdila, skupaj s prilogami
4.1 Dopis vlagatelja z dne 1. 10. 2012 kot dopolnitev vloge za izdajo potrdila
Organ je na dopisu vlagatelja z dne 1. 10. 2012 prekril naziv dveh pogodb, vrsto stavbe ter ime, priimek, naslov, telefonsko številko in podpis vlagatelja.
Pooblaščenec pritrjuje navedbam prosilke glede nepravilnega prekritja podatka o vrsti stavbe ter nazivu pogodb. Kot pojasnjeno zgoraj, vrsta stavbe v okoliščinah konkretnega primera ni osebni podatek, zato ne obstaja razlog, da bi se tak podatek prekril. Podatek iz naziva pogodb pa je javno dosegljiv v zgodovinskem izpisu iz zemljiške knjige za predmetno nepremičnino. Zakon o zemljiški knjigi (Ur.l. RS, št. 58/2003, s sprem. in dop.; ZZK-1) v 13. členu določa, katere stvarne in obligacijske pravice se vpisujejo v zemljiško knjigo, pri čemer na podlagi 1. odstavka 4. člena velja načelo javnosti vpisov v zemljiško knjigo. 1. odstavek 195. člena ZZK-1 tudi določa, da so vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige. Pooblaščenec tako ugotavlja, da tudi če nazive pogodb opredelimo kot osebne podatke ali nenazadnje podatke iz zasebne sfere posameznikov, za njihovo posredovanje v konkretnem primeru ni ovire, saj zakon določa podlago za njihovo javno objavo in posledično za posredovanje podatkov, ki se v istem kontekstu nahajajo v drugih dokumentih (kot v konkretnem primeru v dopisu vlagatelja, ki našteva pogodbe, ki jih je priložil k dopisu).
Zaradi napačne uporabe materialnega prava, konkretno določbe 3. točke 1. odstavka 6. člena v povezavi s 7. členom ZDIJZ, je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, v delu, ki se nanaša na posredovanje podatka o vrsti stavbe ter nazivu dveh pogodb, odpravil izpodbijano odločbo in odločil, da mora organ prosilki v obliki skeniranih dokumentov po elektronski pošti ali v obliki fotokopij posredovati podatek o vrsti stavbe ter nazivu dveh pogodb, ki se pojavita na dopisu vlagatelja z dne 1. 10. 2012 kot dopolnitev vloge za izdajo potrdila.
4.2 Izročilna pogodba, overjena dne 10. 11. 1993
Organ je v celoti zavrnil posredovanje izročilne pogodbe, overjene dne 10. 11. 1993, saj podatkov na tem dokumentu ni mogoče prekriti tako, da to ne bi ogrozilo zaupnosti osebnih podatkov, delni dostop pa po presoji organa ni mogoč.
Pooblaščenec pritrjuje stališču organa, da so domala vsi podatki na izročilni pogodbi osebni podatki, za posredovanje katerih ni pravne podlage, kot jo zahteva 9. člen ZVOP-1. V nasprotju z zgornjo ugotovitvijo, da je naziv pogodbe, ki je podlaga za vpis stvarne pravice v zemljiško knjigo, javno dostopen podatek skladno z Zakonom o zemljiški knjigi, to ne velja za celotno listino. 2. odstavek 4. člena ZZK-1 namreč določa, da so le pod pogoji, določenimi s tem zakonom, javne tudi listine, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v zemljiško knjigo. To določbo konkretizira 196. člen ZZK-1, ki v 1. odstavku določa, da ima vsakdo, ki izkaže upravičen interes, pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oziroma overjeni prepis listine vložen v zbirko listin. Dostop do zbirke listin je torej omejen z zakonom, med drugim tudi zaradi varstva osebnih podatkov ter zasebnega in družinskega življenja posameznikov. Pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov, ki se nahajajo v izročilni pogodbi, torej ni, delni dostop do dokumenta pa tudi po presoji Pooblaščenca ni mogoč. Pooblaščenec tako ugotavlja, da ni mogoče pritrditi navedbi prosilke, da bi lahko organ prekrije imena in priimke ter EMŠO ali davčne številke strank, saj so ostali podatki v pogodbah najverjetneje tako splošne narave, da se brez teh podatkov ne morejo povezati s točno določeno osebo. Navedeno v primeru izročilne pogodbe ne drži, saj so v njej tako prepleteni osebni podatki in podatki iz zasebne sfere življenja posameznikov, strank izročilne pogodbe in drugih ljudi, da delni dostop po 7. členu ZDIJZ dejansko ni mogoč.
Varovanih osebnih podatkov torej skladno s 7. členom ZDIJZ ni mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, zato je Pooblaščenec za ta del izpodbijane odločbe ugotovil, da je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilke pa neutemeljena. Zato je Pooblaščenec, skladno s 1. odstavkom 248. člena ZUP, v delu, ki se nanaša na dostop do izročilne pogodbe, overjene dne 10. 11. 1993, zavrnil pritožbo prosilke.
4.3 Notarski zapis opr. št. SV-75/96 z dne 9. 4. 1996
Organ v celoti zavrnil tudi posredovanje notarskega zapisa opr.št. SV-75/96 z dne 9. 4. 1996, saj podatkov na tem dokumentu ni mogoče prekriti tako, da to ne bi ogrozilo zaupnosti osebnih podatkov, delni dostop pa po presoji organa ni mogoč.
V izogib ponavljanju se Pooblaščenec glede razlogov za zavrnitev pritožbe prosilke v tem delu v celoti sklicuje na obrazložitev zavrnitve pritožbe glede dostopa do izročilne pogodbe. Pooblaščenec pa še pripominja, da bi v primeru, če bi se delni dostop dejansko opravil, na dokumentu ostali le zapisi, ki predstavljajo goli obrazec notarskega zapisa, pridobivanje takšnih "praznih" obrazcev pa ni namen izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je odločba organa v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilke pa neutemeljena, je Pooblaščenec, skladno s 1. odstavkom 248. člena ZUP, v delu, ki se nanaša na dostop do notarskega zapisa opr.št. SV-75/96 z dne 9. 4. 1996, zavrnil pritožbo prosilke.
4.4 Odločba Občine Novo mesto št. 351-02-124/94 z dne 07. 04. 1994
Organ je na odločbi Občine Novo mesto št. 351-02-124/94 z dne 07. 04. 1994 prekril ime, priimek, naslov posameznika, v preostalem delu pa je, skladno s 7. členom ZDIJZ, prosilki posredoval zahtevani dokument.
Pooblaščenec je ob presoji, ali je organ prekril preveč podatkov na zahtevanem dokumentu, ugotovil, da je treba pritrditi navedbam prosilke, da podatek o vrsti stavbe v konkretnem primeru ne more šteti za osebni podatek, kot je pojasnjeno zgoraj. Prav tako je organ prekril naziv subjekta, na katerega se nanaša 2. točka izreka odločbe Občine Novo mesto, ta naziv pa se ponovi tudi v zadnjem odstavku 1. strani in 1. odstavku 2. strani odločbe Občine Novo mesto. Organ v zvezi s tem v izpodbijani odločbi ni pojasnil, zakaj bi razkritje tega podatka pomenilo kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov. Po presoji Pooblaščenca v tem primeru naziv subjekta, na katerega se odločba nanaša (ne njegovi osebni podatki, temveč le naziv), ni osebni podatek. Na tem mestu Pooblaščenec ponovno poudarja ugotovitev iz 3. točke obrazložitve te odločbe, da organ ne more posredovati zahtevanega dokumenta z zavedanjem, da prosilec ve, na katerega posameznika se ta dokument nanaša, nato pa prekriti podatke, ki bi prosilcu razkrili dodatne podatke o posamezniku, ki prosilcu morda niso znani.
Pooblaščenec je torej ugotovil, da je organ napačno uporabil določbe materialnega prava, konkretno določbe 3. točke 1. odstavka 6. člena v povezavi s 7. členom ZDIJZ, saj je na zahtevanem dokumentu prekril tudi podatke, ki bi jih moral dati na voljo javnosti. Pooblaščenec je zato na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP v delu, ki se nanaša na posredovanje podatka o vrsti stavbe ter nazivu subjekta, na katerega se nanaša zahtevana odločba, odpravil izpodbijano odločbo in odločil, da mora organ prosilki v obliki skeniranih dokumentov po elektronski pošti ali v obliki fotokopij posredovati podatek na Odločbi Občine Novo mesto št. 351-02-124/94 z dne 07. 04. 1994 o vrsti stavbe ter nazivu subjekta, na katerega se nanaša zahtevana odločba.
.
4.5 Priložene fotografije
Organ je dostop do priloženih fotografij zavrnil v celoti in zapisal, da delni dostop do fotografij ne bi bil mogoč. Prosilka se z navedenim ne strinja in meni, da slika, ki predstavlja sliko objekta na nepremičnini (v kateremkoli obdobju), ali slika notranjosti objekta, v nobenem primeru ne more predstavljati osebnih podatkov. Če so na sliki poleg stavbe tudi osebe, lahko organ te podatke prikrije tako, da osebe »počrni«, ter ji posreduje kopijo slik.
Pooblaščenec pritrjuje ugotovitvi organa, da ne posredovanje fotografij ne delni dostop do teh fotografij zaradi izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni dopustno. Za takšno posredovanje namreč ne obstaja pravna podlaga, kot jo zahteva 9. člen ZVOP-1, saj ne obstaja noben zakon, ki bi predstavljal pravni temelj za posredovanje zahtevanih fotografij. Pri tem ni mogoče slediti navedbam prosilke, da slike objektov ne predstavljajo osebnih podatkov ter da bi lahko organ osebe na fotografijah prekril. Pooblaščenec je že zavzel stališče, da je lahko fotografija hiše, če je v povezavi še z drugimi podatki, ki lahko identificirajo posameznika, osebni podatek tega posameznika (npr. mnenje Pooblaščenca št. 0712-1/2012/806 z dne 12. 3. 2012). Še posebej to velja za fotografije notranjosti hiše, saj se v obravnavanih fotografijah nahajajo tudi te. To ne pomeni, da je sama fotografija objekta, brez naveznih okoliščin, ki bi določale posameznika, sama po sebi osebni podatek, vendar lahko skupaj z drugimi podatki predstavlja podatek, ki se nanaša na posameznika. Definicija osebnega podatka po 1. točki 6. člena ZVOP-1 namreč pravi, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.
Vse fotografije, priložene s strani določljivega posameznika k vlogi z dne 1. 10. 2012 za izdajo potrdila, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Za posredovanje teh osebnih podatkov ni pravne podlage, prav tako ni mogoče opraviti delnega dostopa skladno s 7. členom ZDIJZ, saj se osebnih podatkov ne da izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost.
Pooblaščenec je torej za ta del izpodbijane odločbe ugotovil, da je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilke pa neutemeljena. Zato je skladno s 1. odstavkom 248. člena ZUP v delu, ki se nanaša na dostop do priloženih fotografij, zavrnil pritožbo prosilke.
4.6 Prikaz parcele
Organ prosilki prikaza parcele, ki ga je vlagatelj priložil svoji vlogi, ni posredoval na podlagi določbe 5. odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot je Pooblaščenec pojasnil tudi v 2. točki obrazložitve te odločbe, je organ ravnal pravilno, saj je prosilko napotil na spletne strani Geodetske uprave Republike Slovenije in portala e-Sodstvo. Omenjeni prikaz parcele je dosegljiv preko spletne strani Geodetske uprave.
Odločitev organa je v tem delu torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilke pa neutemeljena. Pooblaščenec je skladno s 1. odstavkom 248. člena ZUP v delu, ki se nanaša na dostop do prikaza parcele kot prilogi vloge z dne 1. 10. 2012, zavrnil pritožbo prosilke.
5. Zapisnik o izjavi stranke št. 351-1219/2012-5 z dne 11. 10. 2012
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ na Zapisniku o izjavi stranke pravilno prekril podatke o imenu, priimku, naslovu, kraju izdaje osebne izkaznice lastnika, podpis stranke ter podatke drugih posameznikov, ki se jih omenja v Zapisniku. Organ pa je preveč prekril podatek o nazivu pogodbe ter vrsti delavnice. Razlogi, zakaj je Pooblaščenec presodil, da navedeni podatki niso osebni podatki in jih zato ni treba (oz. se jih v postopku po ZDIJZ ne sme) prekriti, so pojasnjeni že v točki 3 in 4.1 obrazložitve te odločbe.
Zaradi napačne uporabe materialnega prava, konkretno določbe 3. točke 1. odstavka 6. člena v povezavi s 7. členom ZDIJZ, je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP v delu, ki se nanaša na posredovanje podatka o nazivu pogodbe in vrsti delavnice, odpravil izpodbijano odločbo in odločil, da mora organ prosilki v obliki skeniranih dokumentov po elektronski pošti ali v obliki fotokopij posredovati podatek o nazivu pogodbe ter vrsti delavnice, ki se pojavita na Zapisniku o izjavi stranke št. 351-1219/2012-5 z dne 11. 10. 2012.
Ko bo organ prosilki posredoval dodatne podatke, ki mu jih je s to odločbo naložil Pooblaščenec, organ v primeru, če bo ponovno posredoval celoten anonimizirani dokument, ne sme posredovati številke osebne izkaznice in datuma njene izdaje, saj gre za varovane osebne podatke in za njihovo posredovanje ni pravne podlage v smislu 9. člena ZVOP-1.
6. Potrdilo št. 351-1219/2012-6, da ima stavba v Novem mestu, na zemljišču parc.št. 496/4, k.o. Kandija, uporabno dovoljenje
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ na Potrdilu št. 351-1219/2012-6 pravilno prekril podatke o imenu, priimku, naslovu, nazivu samostojnega podjetnika posameznika, datumu rojstva ter podatke drugih posameznikov, ki se jih omenja v Potrdilu. Organ pa je preveč prekril podatek o nazivu pogodbe ter vrsti delavnice, razlogi za to pa so pojasnjeni v točki 3. in 4.1 obrazložitve te odločbe
Zaradi napačne uporabe materialnega prava, konkretno določbe 3. točke 1. odstavka 6. člena v povezavi s 7. členom ZDIJZ, je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, v delu, ki se nanaša na posredovanje podatka o nazivu pogodbe ter vrsti poslovne stavbe, odpravil izpodbijano odločbo in odločil, da mora organ prosilki v obliki skeniranih dokumentov po elektronski pošti ali v obliki fotokopij posredovati podatek o nazivu pogodbe ter vrsti poslovne stavbe, ki se pojavita na Potrdilu št. 351-1219/2012-6, da ima stavba v Novem mestu, na zemljišču parc.št. 496/4, k.o. Kandija, uporabno dovoljenje.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena. Organ je v postopku odločanja na prvi stopnji mestoma nepopolno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil določbe materialnega prava. Pooblaščenec je zato, skladno z določbo 1. odstavka 251. člena in 1. odstavka 252. člena ZUP, delno odpravil odločbo prve stopnje ter s svojo odločbo sam odločil. Organu je naložil, da prosilki, najkasneje v roku 31 dni po prejemu drugostopenjske odločbe, v obliki skeniranih dokumentov po elektronski pošti ali v obliki fotokopij, posreduje:
- račun št. 37704, ki je priloga vloge z dne 28. 8. 2012 za izdajo potrdila, da ima objekt uporabno dovoljenje, pri čemer mora prekriti ime in priimek plačnika;
- informacijo o vrsti objekta, ki je zapisana v dokumentu št. 351-1219/2012-3 z dne 20. 9. 2012;
- informacijo o vrsti stavbe ter nazivu dveh pogodb, ki se pojavita na dopisu vlagatelja z dne 1. 10. 2012 kot dopolnitev vloge za izdajo potrdila;
- podatek na Odločbi Občine Novo mesto št. 351-02-124/94 z dne 07.04.1994 o vrsti stavbe ter nazivu subjekta, na katerega se nanaša zahtevana odločba;
- podatek o nazivu pogodbe ter vrsti delavnice, ki se pojavita na Zapisniku o izjavi stranke št. 351-1219/2012-5 z dne 11.10.2012;
- podatek o nazivu pogodbe ter vrsti poslovne stavbe, ki se pojavita na Potrdilu št. 351-1219/2012-6, da ima stavba v Novem mestu, na zemljišču parc.št. 496/4, k.o. Kandija, uporabno dovoljenje.
V preostalem delu je Pooblaščenec skladno z določbo 1. odstavka 248. člena ZUP zavrnil pritožbo prosilke.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka