Prosilka - Inšpektorat za promet, energetiko in prostor
+ -Številka: 090-42/2013/2
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev postopka
POVZETEK:
V zahtevi je prosilka navedla, da zahteva fotokopije celotne dokumentacije iz zadeve št. 06122-260/2012 in morebitno dokumentacijo v zvezi z gradnjo lesene barake na parc. št..... Organ je zahtevi prosilke delno ugodi, in sicer je prosilki posredoval kopije več dokumentov (omogočil je delni dostop). Nadalje pa je organ prosilki zavrnil dostop do inšpekcijskih prijav, sklicujoč se na 16. člen ZIN, zavrnil je tudi dostp do pritožb zaradi obstoja izjeme po 7. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Organ pa je prosilki zavrnil tudi dostop do dokumentacije v zvezi z gradnjo lesene barake na parc. št......, saj v tej zadevi inšpekcijski postopek sploh ni bil uveden, zato tudi niso nastali nobeni dokumenti.Pooblaščenec je v pritožbenem postopku od organa pridobil dodatno dokumentacijo, ki je del inšpekcijskega spisa št. 06122-259/2012.. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil določbe materialnega prava in posledično bistveno kršil pravila postopka, zato je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v 2. točki izreka odpravil in zadevo v tem delu vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Glede druge točke izreka pa Pooblaščenec zaključuje, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen. Izpodbijana odločba je v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato je Pooblaščenec pritožbo v tem delu zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
ODLOČBA:
Številka: 090-42/2013/2
Datum: 16. 5. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) prvega odstavka 248. člena in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………. ki jo zastopa Odvetniška pisarna Kosmač d.o.o., Trdinova ulica 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), z dne 1. 2. 2013, zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-49/2012-4 z dne 14. 1. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožbi prosilke zoper 2. točko izreka odločbe Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor št. 090-49/2012-4 z dne 14. 1. 2013 se ugodi in se 2. točka izreka izpodbijane odločbe odpravi. Zadeva se v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, ki mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. Pritožba prosilke zoper 3. točko izreka odločbe Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor št. 090-49/2012-4 z dne 14. 1. 2013 se zavrne.
3. Zahteva prosilke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Prosilka je na Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor dne 13. 12. 2012 poslala pisno zahtevo po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. V zahtevi je prosilka navedla, da zahteva fotokopije celotne dokumentacije iz zadeve št. 06122-260/2012 in morebitno dokumentacijo v zvezi z gradnjo lesene barake na parc. št…………..
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-49/2012-4 z dne 14. 1. 2013. V odločbi je organ najprej povzel zahtevo prosilke, nato pa navedel, da zahtevi prosilke delno ugodi, in sicer se prosilki posreduje kopije več dokumentov. Ob tem je organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, zato je odločil, da skladno z 7. členom ZDIJZ omogoči delni dostop do teh dokumentov. Nadalje pa je organ prosilki zavrnil dostop do prijav, ki se nahajajo v predmetnem inšpekcijskem spisu. Organ se namreč sklicuje na določbo 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur.l. RS, št. 43/2007; ZIN). Organ je zavzel stališče, da omenjena določba varuje tako vir kot tudi vsebino prijave. Sklicuje se na stališče Upravnega sodišča RS v sodbi U 313/2004 z dne 1.3.2006 ter Vrhovnega sodišča RS v sodbi X Ips 775/2006 z dne 21.5.2008. Organ prosilki ne posreduje tudi pritožb fizičnih oseb z dne 9. 3. 2012 in 29. 11. 2012, saj v obeh primerih upravni postopek še traja in bi razkritje teh dokumentov lahko vplivalo na potek postopka in na odločitev v upravnem postopku (7. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ). Organ je prosilki zavrnil dostop do dokumentacije v zvezi z gradnjo lesene barake na parc. št. ………………naslov isti kot v zadevi št. 06122-260/2012, saj v tej zadevi inšpekcijski postopek sploh ni bil uveden, zato tudi niso nastali nobeni dokumenti. Ker organ prosilki nima kaj posredovati, je zahtevo prosilke tudi v tem delu zavrnil.
Organ je dne 4. 2. 2013 zoper odločbo, št. 090-49/2012-4 z dne 14. 1. 2013, prejel pritožbo, v kateri je prosilka navedla, da odločbo prereka iz vseh pritožbenih razlogov. Prosilka pojasnjuje, da ji je organ sicer posredoval določeno dokumentacijo, vendar pa že iz vpogleda v vsebino te dokumentacije izhaja, da ji niso bile posredovane tudi nekatere druge listine, npr. fotokopija dokumentacije v zvezi s priglasitvijo del za leseno barako, ki naj bi vsebovala 19 strani (soglasja, pogoji gradnje, mapne kopije, vročilnice, …). Nadalje prosilka navaja, da 16. člen ZIN varuje zgolj in samo vir, nikakor pa ne vsebino prijave. Zavrnitev v tem delu se prosilki tako zdi brez dvoma neutemeljena. Glede zavrnitve posredovanja pritožb, iz razloga, da bi to lahko škodovalo izvedbi upravnega postopka, pa prosilka navaja, da zgolj golo in povsem nekonkretizirtano zatrjevanje organa, brez da bi opredelil, na kakšen način bi razkritje škodovalo izvedbi, ne more biti dovolj za zavrnitev. Prosilka tudi navaja, da zaradi odsotnosti takšne ustrezne obrazložitve, odločbe nikakor ni mogoče preizkusiti in je zato zadevna pritožba utemeljena tudi iz opredeljenega razloga. Glede zavrnitve dostopa do dokumentacije o nelegalni gradnji lesenih barak na nepremičnini parc. št. ……………., pa prosilka navaja, da v kolikor organ postopek 06122-259/2012 ni vodil zaradi nelegalne gradnje, potem želi posredovanje celotne dokumentacije, ki se nahaja v spisu št. 06122-259/2012.
Pooblaščenec je dne 18. 02. 2013 prejel dopis organa, z dne 15. 2. 2013, s katerim je Pooblaščencu, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
K točki 1 izreka:
Organ je prosilki posredoval določeno dokumentacijo, vendar pa iz pritožbe prosilke izhaja, da že sama vsebina te posredovane dokumentacije kaže, da ji niso bile posredovane tudi nekatere druge listine, ki se nahajajo v inšpekcijskem spisu št. 06122-259/2012. Prosilka se sklicuje na fotokopijo dokumentacije v zvezi s priglasitvijo del za leseno barako, ki naj bi vsebovala 19 strani (soglasja, pogoji gradnje, mapne kopije, vročilnice, …), teh dokumentov pa naj ne bi prejela.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku od organa pridobil dodatno dokumentacijo, ki je del inšpekcijskega spisa št. 06122-259/2012. Po natančnem pregledu posredovane dokumentacije Pooblaščenec pojasnjuje, da je našel dokumentacijo, ki vsebinsko ustreza zahtevi prosilke. Gre namreč za dokumentacijo v zvezi s priglasitvijo del za leseno barako, na katero se v pritožbi sklicuje prosilka.
Organ je v postopku odločanja na prvi stopnji tako nepopolno ugotovil dejansko stanje. Organ se mora zato konkretno opredeliti do posameznih dokumentov iz zahtevane dokumentacije in v zvezi s tem za vsak posamični dokument presoditi, ali je podana katera izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Nadalje je Pooblaščenec ob preizkusu odločbe tudi ugotovil, da je organ napačno uporabil materialni predpis. Organ je namreč prosilki zavrnil dostop do prijav, ki se nahajajo v zahtevanem inšpekcijskem spisu št. 06122-259/2012, ob upoštevanju drugega odstavka 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur.l. RS, št. 43/2007; ZIN). Ta določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Po mnenju organa to pomeni, da se varuje tako prijavitelj kot tudi vsebina prijave. Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da je ta argumentacija v delu, ki se nanaša na vsebino prijave, preširoka. Drugi odstavek 16. člena ZIN se nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. V konkretnem primeru ta pogoj ni izpolnjen, zato je sklicevanje organa na 16. člen ZIN nepravilno v delu, ki se nanaša na vsebino zahtevanega dokumenta oziroma prijave.
Sklicevanje na ZIN v nobenem primeru ne more biti edina podlaga za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja, ampak je določbo o tajnosti vira prijave treba povezati s katero od izjem, določenih v 6. člen ZDIJZ. Ker ZIN zahteva trajno varovanje vira prijave oziroma vira informacij, in ker je prijavitelj/ica v obravnavni zadevi fizična oseba, je Pooblaščenec mnenja, da je v konkretnem primeru potrebno presojati izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, skladno s katero organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Predpis, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Po določbi 1. točke 6. člena tega zakona je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, obdelava osebnih podatkov pa skladno s 3. točko 6. člena istega zakona med drugim zajema tudi sporočanje ali drugo dajanje osebnih podatkov na razpolago. Ker je organ v konkretnem primeru del javnega sektorja, lahko osebne podatke obdeluje (in jih torej sporoča ali drugače daje na razpolago tretjim osebam) le, če ima za to podlago v zakonu (prim. prvi odstavek 9. člena ZVOP-1). Za sporočanje osebnih podatkov posameznika, ki je podal prijavo ali druge informacije v inšpekcijskem postopku organ nima podlage v zakonu, ampak nasprotno zakon (drugi odstavek 16. člena ZIN) določa prepoved posredovanja teh podatkov. To pomeni, da del prijave, ki vsebuje osebne podatke prijavitelja oziroma osebne podatke, na podlagi katerih je mogoče določiti identiteto prijavitelja na način, ki ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (prim. 2. točko 6. člena ZVOP-1), predstavlja izjemo v sistemu informacij javnega značaja. Ni pa mogoče vnaprej in na splošno trditi, da izjemo predstavlja prijava v celoti.
Ker so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), je potrebno nadalje preveriti možnost uporabe 7. člena ZDIJZ, ki ureja delni dostop do informacije javnega značaja. Skladno s to določbo pooblaščena uradna oseba organa v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.
Organ je torej preširoko tolmačil 16. člen ZIN in s tem napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je nato odločil o zadevi. Organ se je tako do predmetnih prijav v ponovljenem postopku dolžan konkretno opredeliti in v zvezi s tem tudi presoditi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da se je organ pri zavrnitvi posredovanja pritožb fizičnih oseb z dne 9. 3. 2012 in 29. 11. 2012, skliceval na izjemo iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavlja obstoj predmetne izjeme po ZDIJZ v tej dokumentaciji.
Skladno s 7. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen in sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme sta tako kumulativno potrebna dva pogoja:
- zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka,
- razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.
Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka, kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. Za to razmerje je značilno, da je v razmerju med državo, lokalnimi skupnostmi in nosilci javnih pooblastil na eni strani ter strankami (fizične in pravne osebe) na drugi strani, prisoten javni interes. Pri odločanju v upravnih zadevah organ odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank. Temeljni predpis, ki ureja upravni postopek, je ZUP. Poleg tega poznamo na posameznih upravnih področjih posebne predpise, ki postopkovno materijo urejajo drugače; glede vprašanj, ki niso posebej urejena pa veljajo določbe ZUP (razmerje subsidiarnosti).
Dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke, so nastali pri organu zaradi vodenja inšpekcijskega postopka. Postopek inšpekcijskega nadzora pa je upravna zadeva, v kateri organ odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizične ali pravne osebe oziroma drugih strank na področju upravnega prava, zaradi česar nedvomno veljajo pravila upravnega postopka. Navedeno pomeni, da so zahtevani dokumenti nedvomno sestavljeni izključno zaradi upravnega postopka v smislu obravnavane določbe ZDIJZ, iz česar izhaja, da je prvi pogoj za opredelitev izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen.
Drugi pogoj za opredelitev te izjeme predvideva uporabo škodnega testa, saj določa, da se sme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrniti le, če bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi tega postopka, pri čemer je organ, ki zahtevo zavrne, tisti, ki mora nastanek škode izkazati za verjetno. Ker je po zakonu edina upoštevanja vredna škodna posledica škoda, ki lahko nastane za izvedbo upravnega postopka, a contrario to pomeni, da po njegovem dokončanju, dostopa do informacij ni več možno zavrniti iz tega razloga in bi morali biti javnosti načeloma dostopni vsi dokumenti in vse informacije iz takšnega postopka (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 264 - 265).
Navedeno pomeni, da mora organ v vsakem primeru posebej pretehtati, ali bi razkritje neke informacije škodovalo izvedbi samega postopka. Te določbe se torej ne sme tolmačiti tako, da se dostop do podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka, a priori zavrne, temveč je potrebno pretehtati možnost odobritve dostopa in morebitne škodljive posledice za postopek, ki bi nastale z razkritjem dokumenta. Ogrožen mora biti namreč sam upravni postopek, da lahko govorimo o obstoju izjeme, zato se pri tej presoji ne spuščamo v vprašanje škode, ki bi lahko nastala subjektom, navedenim v zahtevanem dokumentu, ali drugim postopkom (npr. kazenski ali odškodninski postopek).
Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da bi v primeru razkritja pritožb to lahko škodovalo izvedbi upravnega postopka, saj bi razkritje lahko vplivalo na potek in na odločitev v upravnem postopku. Pooblaščenec meni, da z zgornjimi navedbami organa ni izkazana škoda, ki bi nastala pri izvedbi upravnega postopka oz. organ te škode ni v zadostni meri konkretiziral. Namreč organ ni izkazal, da bi razkritje vsebine pritožb povzročilo takšno škodo, da bi bila izvedba upravnega postopka onemogočena.
Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je izjema po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ t.i. relativna izjema od prosto dostopnih informacij, pri čemer se v vsakem konkretnem primeru, da se dostop do zahtevane informacije lahko zavrne, zahteva obstoj konkretne in ne zgolj abstraktne možnosti nastanka škode. Tega pa organu v izpodbijani odločbi ni uspelo izkazati.
ZUP v 1. odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva ali da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. Pooblaščenec je v izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku odločanja na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka in da je organ nepopolno ugotovil dejstva, zato je treba na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe, izpodbijano odločbo v 2. točki izreka odpraviti in zadevo v tem delu vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.
Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, je enako kot organ prve stopnje, namreč dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Pooblaščenec je zato ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično lahko odpravil sam organ prve stopnje.
K točki 2 izreka:
Glede dokumentacije v zvezi z gradnjo lesene barake na parc. št. ……………….., naslov isti kot v zadevi št. 06122-260/2012, je organ v izpodbijani odločbi navedel, da v tej zadevi inšpekcijski postopek ni bil uveden, zato tudi niso nastali nobeni dokumenti. Ker organ prosilki nima kaj posredovati, je zahtevo prosilke v tem delu zavrnil.
Pooblaščenec ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilki prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju zahtevanih dokumentov, je zlasti dejstvo, da je Pooblaščenec pregledal celotno dokumentacijo zadeve št. 06122-260/2012 in da v njej dokumentov, ki jih zahteva prosilka, ni bilo zaznati.
Pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da prosilka v pritožbi glede zavrnitve dostopa do dokumentacije o nelegalni gradnji lesenih barak na nepremičnini parc. št. ……………….. navaja, da v kolikor organ postopek 06122-259/2012 ni vodil zaradi nelegalne gradnje, potem želi posredovanje celotne dokumentacije, ki se nahaja v spisu št. 06122-259/2012.
Pri tem Pooblaščenec opozarja, da prosilka zahtevka v pritožbi ne more razširiti, lahko ga le zoži. Pooblaščenec, kot pritožbeni organ, je namreč vezan na presojo vsebine zahtevka glede na zahtevo, ki je bila vložena pri organu prve stopnje in o kateri je ta odločal v izpodbijani odločbi. Ker prosilka zahtevka glede dokumentacije iz inšpekcijskega spisa 06122-259/2012 ni navedla že v svoji prvotni zahtevi z dne 11. 12. 2012, je mogoče šteti njene pritožbene navedbe v tem delu le kot novo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja. Organ je torej o tej zahtevi dolžan odločiti kot o novi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja.
Pooblaščencu glede na razpoložljivo dokumentarno gradivo niso znane tudi nobene druge okoliščine (izven besedila izpodbijane odločbe), ki bi utemeljevale dvom v ugotovitev organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Posledično Pooblaščenec ugotavlja, da dokument, ki je predmet zahteve prosilke, ne obstaja. Pritožbo prosilke zoper 3. točko izreka izpodbijane odločbe je tako treba, kot neutemeljeno, zavrniti.
K točki 3 izreka:
Glede navedb prosilke, da je organ dolžan povrniti vse pritožbene stroške prosilca, pa Pooblaščenec ugotavlja, da je zahteva prosilke za povrnitev stroškov neutemeljena. Določba 113. člena ZUP namreč v 1. odstavku določa, da stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilke, zato je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
Zaključek:
Glede prve točke izreka te odločbe Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilke v tem delu utemeljena. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil določbe materialnega prava in posledično bistveno kršil pravila postopka, zato je bilo treba, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo v 2. točki izreka odpraviti in zadevo v tem delu vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke Pooblaščenca, ki so podani v tej odločbi.
Glede druge točke izreka te odločbe pa Pooblaščenec zaključuje, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Izpodbijana odločba je v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato je Pooblaščenec pritožbo v tem delu zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Matic Petek, univ. dipl. prav.,
raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka