Prosilec - Veterinarska fakulteta
+ -Številka: 090-41/2013/4
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Pooblaščenec je delno ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval posredovanje dokumentov glede obremenitev delavcev organa po vseh virih financiranja, na podlagi katerih je bila izplačana januarska plača, in sicer za vseh 334 delavcev, zaposlenih pri organu. Prosilec je zahteval tudi posredovanje podatkov o tem, koliko nadur je bilo odobrenih za mesec december in komu poimensko so bile odobrene. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da gre pri podatkih o nadurah za podatke, ki so v povezavi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in so nedvomno prosto dostopni. Glede podatkov o obremenitvah plač po različnih virih financiranja, pa je Pooblaščenec ugotovil, da ne gre za osebne podatke, pač pa za pregled notranjih poslovnih odločitev organa. Ob tem pa gre za pregled porabe javnih virov financiranja, zato je potrebno dostop do podatkov odobriti na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDIJZ. V delu, v katerem se na dokumenti nahajajo varovani osebni podatki (podatki, ki kažejo na osebne okoliščine javnih uslužbencev), pa je Pooblaščenec pritožbo zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-41/2013/4
Datum: 25. 3. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) zoper odločitev Veterinarske fakultete, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 24. 1. 2013, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločitev organa z dne 24. 1. 2013 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov: - dokument z dne 1. 12. 2012, ki poimensko po posameznih delavcih v obliki tabele prikazuje pregled virov financiranja za plače, pri čemer mora organ prikriti naslednje opombe ob desni strani tabele:
• opombo pri 21. vrstici na 1. strani tabele,
• opombo pri 18., 19. in 23. vrstici na 2. strani tabele,
• opombo pri 35. vrstici na 4. strani tabele,
• opombo pri 13. vrstici na 5. strani tabele,
• opombo pri 6., 13., 23. in 31. (samo zadnji dve besedi) vrstici na 8. strani tabele,
• opombo pri 38. vrstici na 9. strani tabele,
• opombo pri 27. in 34. vrstici na 10. strani tabele,
• opombo pri 9. in 11. vrstici na 11. strani tabele,
• opombo pri 32. vrstici na 12. strani tabele,
- predlog za izplačilo nadur za mesec december 2012, z dne 4. 1. 2013, enota KKMŽ,
- predlog za izplačilo nadur za mesec december 2012, z dne 14. 1. 2013, enota KRK,
- predlog za izplačilo nadur za mesec december 2012, z dne 31. 12. 2012, enota: Inštitut za zdravstveno varstvo perutnine,
- predlog za izplačilo nadur za mesec december 2012, z dne 21. 1. 2013, enota EUPZ,
- predlog za izplačilo nadur za mesec december 2012, z dne 2. 1. 2013, enota IFFT,
- predlog za izplačilo nadur za mesec december 2012, z dne 8. 1. 2013, enota perutnina,
- predlog za izplačilo nadur za mesec december 2012, z dne 2. 1. 2013, enota IHPPŽ,
- predlog za izplačilo nadur za mesec december 2012, z dne 11. 1. 2013, enota IPM,
- predlog za izplačilo nadur za mesec december 2012, z dne 10. 1. 2013, enota IHŽ,
- predlog za izplačilo nadur za mesec december 2012, z dne 7. 1. 2013, enota Celje,
- predlog za izplačilo nadur za mesec december 2012, z dne 7. 1. 2013, enota NVI Enota Ljubljana + VHS NM,
- predlog za izplačilo nadur za mesec december 2012, z dne 5. 1. 2013, NVI enota Maribor - Ptuj,
- predlog za izplačilo nadur za mesec december 2012, z dne 5. 1. 2013, NVI enota Maribor - Ptuj,
- predlog za izplačilo nadur za mesec december 2012, z dne 31. 12. 2012, NVI enota Murska Sobota,
- predlog za izplačilo nadur za mesec december 2012, z dne 3. 1. 2013, enota Nova Gorica,
- predlog za izplačilo nadur za mesec december 2012, z dne 2. 1. 2013, enota Novo mesto,
- predlog za izplačilo nadur za mesec december 2012, z dne 2. 1. 2013, enota NVI - LPTSE.
2. Glede podatkov, ki se v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekrijejo, se pritožba prosilca zavrne.
3. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 15. 1. 2013 na organ naslovil prošnjo za vpogled in posredovanje dokumentov glede obremenitev delavcev organa po vseh virih (za mesec december), na podlagi katerih je bila izplačana januarska plača, in sicer za vseh 334 delavcev, zaposlenih pri organu. Prosilca ne zanima višina plače, bistvene so obremenitve. Prosilca trenutne obremenitve zanimajo v zvezi z napovedmi o zmanjševanju njegovih prihodnjih obremenitev zaradi zmanjšanja sredstev na vseh postavkah v letu 2013. Prav tako bi rad preveril govorice, da si številni delavci še vedno obremenjeni krepko preko 120%. Prav tako prosilca zanima, koliko nadur je bilo odobrenih za mesec december pri organu in komu poimensko so bile nadure odobrene.
Organ je dne 15. 1. 2013 prosilcu posredoval dopis, iz katerega je razvidna vsebinska odločitev o zadevi in ga je Pooblaščenec, skladno s prakso Upravnega sodišča RS, obravnaval kot zavrnilno odločbo. Organ je navedel, da prosilčevi prošnji za vpogled v obremenitve delavcev organa po vseh virih ne more ugoditi, ker za to ni zakonske podlage. Z določbami Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. je urejena javnost plač v 108/09-UPB13, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSPJS) je urejena javnost plač v javnem sektorju, pri čemer je določeno, kateri podatki so dostopni javnosti ter način njihovega posredovanja pristojnim organom. V skladu s 6. odstavkom 38. člena ZSPJS so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Prosilec v prošnji navaja, da ga ne zanimajo plače, pač pa obremenitve. Organ navaja, da predpisi ne določajo obveznosti poročanja delodajalca, iz katerih virov kot proračunski uporabnik zagotavlja sredstva za izplačevanje plač posameznim delavcem.
Prosilec je dne 28. 1. 2013 zoper navedeno odločitev organa vložil pritožbo, v kateri je navedel, da organ ne bi smel zavrniti njegove prošnje, ker gre za vpogled v transparentnost porabe javnih sredstev, ki jo mora v skladu z zakonom organ zagotavljati na željo delavca. Ker oba dokumenta že obstajata pri organu v elektronski obliki, z zbiranjem in posredovanjem podatkov organ ne bo imel težav, bo pa prispeval k vpogledu v transparentnost porabe javnih sredstev.
Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, jo je z dopisom z dne 31. 1. 2013 odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 14. 2. 2013. Organ je ob odstopu pritožbe izpostavil še naslednje pomisleke in pojasnila, zakaj je odklonil posredovanje zahtevanih podatkov:
1. Organ meni, da je v skladu z 38. členom ZSPJS prosilcu dolžan omogočiti dostop do individualnih podatkov o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih obveznosti.
2. Organ meni, da za posredovanje in obdelavo osebnih podatkov, kot to želi prosilec, nima zakonske podlage. Prav tako bi bilo treba razjasniti, kaj šteti za 100% plačo.
3. Organ ne razpolaga z zahtevanimi podatki v obliki uradne evidence ali dokumenta, temveč gre za računovodsko knjiženje plač delavcev po posameznih virih sredstev, s katerimi organ razpolaga v skladu z veljavno zakonodajo in sklenjenimi pogodbami. Zaposlene pri organu razporejajo glede na obremenitve po ustreznih virih financiranja, tako da se plače delavcev na predlog predstojnikov enot, ki so v skladu z notranjimi Pravili o notranji organiziranosti in delu Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, z dne 24. 6. 2011 odgovorni za finančno poslovanje posameznih organizacijskih enot, po obravnavi na Delovni skupini za plače, porazdelijo po posameznih virih (zapisniško ugotovljeno, nato pa se plače ustrezno knjižijo). Delavci, ki opravljajo delo po sklenjenih pogodbah o zaposlitvi na sistematiziranih delovnih mestih, nimajo nobenega vpliva na razdelitev financiranja njihovih plač, in to tudi ne vpliva na njihovo delovno razmerje. Organ meni, da ne gre za podatke glede opravljanja delovnega razmerja zaposlenih pri organu, ki so javni uslužbenci.
4. Transparentnost porabe javnih sredstev za plače organ izkazuje z vsakoletnim Letnim poročilom (sestavljeno iz Poslovnega in Računovodskega poročila), ki organ ga v skladu z veljavnimi predpisi posreduje na AJPES in je objavljeno na spletnih straneh organa. V poročilu so prikazani tudi stroški dela med prihodki in odhodki za izvajanje javne službe in prihodki in odhodki od prodaje na trgu, pri čemer so podatki prikazani na letni ravni za celo fakulteto in ne morebiti za posamezne delavce in posamezne mesece. Plače delavcev so financirane tudi iz tržne dejavnosti.
5. Dejavnost organa vključuje dejavnost javne službe kot tudi dejavnost prodaje blaga in storitev (tržno dejavnost).
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 15. 3. 2013 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. Pooblaščenec na tako izpeljanem ogledu sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na zahtevo prosilca. Na ogledu in camera je organ Pooblaščencu pojasnil, kateri so viri sredstev, na podlagi katerih se financira, nadalje pa je organ pojasnil, da so plače delavcev organa sestavljene iz teh virov sredstev, pri čemer je končni znesek plače tak, kot je določen v posameznih pogodbah o zaposlitvi in je neodvisen od naštetih virov financiranja. Po mnenju organa ne gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, saj viri financiranja posameznih plač kažejo zgolj na notranje poslovanje organa. Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera tudi predal vse zahtevane dokumente, iz katerih izhajajo podatki, ki jih zahteva prosilec, torej dokumente, ki izkazujejo število nadur za mesec december za posameznega delavca, po enotah organa, in dokument z dne 1. 12. 2012, ki poimensko po posameznih delavcih prikazuje v obliki tabele prikazuje pregled virov financiranja za plače, na podlagi odločitev, sprejetih s strani Komisije za plače.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Na ogledu in camera je bilo nesporno ugotovljeno, da organ z vsemi zahtevanimi podatki razpolaga v materializirani obliki, vendar pa zatrjuje, da podatki oz. dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne predstavljajo prosto dostopnih informacij javnega značaja. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju preverjal, ali obravnavani dokumenti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, oziroma ali je potrebno dostop do dokumentov zavrniti na podlagi katere izmed izjem od prostega dostopa, ki so naštete v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
1. Glede podatkov o nadurah zaposlenih
V tem delu je prosilec od organa zahteval podatek o tem, koliko nadur je bilo odobrenih za mesec december 2012 pri organu in komu poimensko so bile nadure odobrene.
Organ je v zvezi s to zahtevo prosilca na ogledu in camera Pooblaščencu izročil več dokumentov, ki vsebujejo zahtevano informacijo, in sicer predloge za izplačilo nadur za mesec december 2012, po posameznih enotah organa. Pooblaščenec je z vpogledom v zadevne dokumente ugotovil, da gre za dokumente, ki vsebujejo imena in priimke javnih uslužbencev, zaposlenih pri organu, skupaj s podatkom o številu nadur, ki so jih zaposleni opravili v mesecu decembru 2012.
Organ se je pri zavrnitvi dostopa do teh podatkov skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. ZDIJZ v tej točki napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov, Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Pomembno je poudariti, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Po pregledu dokumentov, ki vsebujejo zahtevane podatke, Pooblaščenec ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za osebne podatke, ki niso varovani, saj jih kot javne opredeljuje že sam pravni red. Slednji ne morejo uživati posebne zaščite po ZVOP-1, ker je podlaga za njihovo razkritje v 3. odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ dovoli dostop do (tudi osebnih) podatkov, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, kamor v skladu z ZJU sodi tudi organ kot javni zavod. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima tako bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti.
Ker gre v konkretnem primeru nesporno za podatke (število opravljenih nadur), ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, je treba zaključiti, da ne gre za varovane osebne podatke, posledično pa gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki jih je organ prosilcu dolžan posredovati na način, kot je to navedeno v 1. točki izreka te odločbe.
2. Glede podatkov o obremenitvah plač
Prosilec je od organa zahteval tudi posredovanje dokumentov glede obremenitev delavcev organa po vseh virih (za mesec december), na podlagi katerih je bila izplačana januarska plača, in sicer za vseh 334 delavcev, zaposlenih pri organu, pri čemer prosilca ne zanima višina plače, bistvene so obremenitve.
V zvezi s to zahtevo prosilca je organ pojasnil, da razpolaga z dokumentom z dne 1. 12. 2012, ki prikazuje pregled odločitev, sprejetih s strani Komisije za plače, in sicer poimensko po posameznih delavcih. Dokument je v obliki tabele, pri čemer so viri sredstev, s katerih so financirane plače, navedeni v šestih stolpcih. Plače delavcev se namreč, na predlog predstojnikov eno,t po obravnavi na Delovni skupini za plače, porazdelijo po posameznih virih (zapisniško ugotovljeno), nato pa se plače ustrezno knjižijo. V zvezi s tem je organ Pooblaščencu še pojasnil, da predmetni dokument (v obliki tabele) ni nujno povsem skladen z dokončno razporeditvijo sredstev po temeljnici. Dokument je namreč pripravljen na podlagi odločitev Komisije za plače, naknadno pa se ti odstotki lahko še minimalno spreminjajo. Odstotki izraženi v tej tabeli torej niso nujno povsem eksaktni, torej popolnoma enaki kot bi npr. izhajali iz uradnih računovodskih evidenc.
Organ je dostop do obravnavanega dokumenta zavrnil, saj meni, da za posredovanje takšnih (osebnih) podatkov ne obstaja zakonska podlaga, prav tako posredovanja takšnih podatkov ne predvideva niti ZSPJS. Organ opozarja tudi, da transparentnost porabe javnih sredstev za plače organ izkazuje z vsakoletnim Letnim poročilom, plače delavcev pa so financirane tudi iz tržne dejavnosti. Po mnenju organa ne gre niti za podatke, ki bi bili povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, saj delavci, ki opravljajo delo po sklenjenih pogodbah o zaposlitvi, nimajo nobenega vpliva na razdelitev financiranja njihovih plač in to tudi ne vpliva na njihovo delovno razmerje. Viri financiranja posameznih plač tako kažejo zgolj na notranje poslovanje organa. Ob tem pa se organ sklicuje še na dejstvo, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga v obliki uradne evidence ali dokumenta, saj dokument, ki ustreza zahtevi prosilca, ni uraden dokument, pač pa neke vrste delovno gradivo, ki prikazuje pregled odločitev Komisije za plače.
Glede pomislekov organa, da organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga v obliki uradne evidence, pač pa le v obliki »neuradnega dokumenta«, Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da so tudi osnutki dokumentov in vsi drugi neuradni delovni dokumenti organa, informacije javnega značaja. Predmet zahteve po ZDIJZ je namreč lahko vsak dokument, ki predstavlja informacijo javnega značaja, oziroma dokument, ki vsebuje podatke, ki jih prosilec zahteva, in sicer ne glede na to, ali gre za uraden, podpisan, ožigosan dokument, ali pa zgolj za delovni pripomoček organa. Če dokument obstaja v materializirani obliki oziroma če ga organ lahko prikliče iz svojega informacijskega sistema, je nadalje edino merilo za presojanje o zavrnitvi dostopa do takšnega dokumenta obstoj morebitnih zakonsko opredeljenih izjem. Ne gre torej za to, da bi organ bil dolžan pokazati le »uradne« dokumente, pač pa mora organ, na zahtevo prosilca, posredovati vsak dokument, s katerim razpolaga in sodi v njegovo delovno področje, če ne vsebuje nobene izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 6. člena ZDIJZ. Če pa tak dokument ne vsebuje povsem eksaktnih podatkov (informacija javnega značaja je lahko npr. tudi dokument, ki vsebuje popolnoma neresnične, napačne podatke, pa organ z njim razpolaga in sodi v njegovo delovno področje), ima organ zavezanec vedno možnost, da na to prosilca posebej opozori (ni pa tega dolžan storiti).
Ker gre v konkretnem primeru torej za dokument (t.j. dokument - tabela z dne 1. 12. 2012), ki izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja iz 4. odstavka ZDIJZ, je Pooblaščenec v nadaljevanju preverjal, ali je bil prosilcu dostop do dokumenta s strani organa upravičeno zavrnjen. Pooblaščenec je torej ugotavljal, ali gre v konkretnem primeru za prosto dostopno informacijo javnega značaja, oziroma ali zahtevan dokument vsebuje katero izmed izjem od prostega dostopa, ki so taksativno naštete v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Po pregledu zahtevanega dokumenta Pooblaščenec ugotavlja, da je obravnavana tabela sestavljena iz imen zaposlenih pri organu, skupaj s stopnjo izobrazbe in navedbo delovnega mesta, v nadaljnjih šestih stolpcih pa so v odstotkih prikazani viri sredstev, iz katerih se financira plača posameznih delavcev. Ob desni strani tabele so pri posameznih delavcih navedene tudi druge opombe.
Glede na to, da se je organ pri zavrnitvi dostopa do obravnavanega dokumenta skliceval tudi na varstvo osebnih podatkov, je Pooblaščenec najprej preverjal, ali se v dokumentu nahajajo varovani osebni podatki, torej takšni, ki uživajo zaščito po ZVOP-1, pri čemer Pooblaščenec ponovno opozarja, da vsekakor med varovane osebne podatke ne moremo uvrstiti imen in priimkov javnih uslužbencev, skupaj z navedbo izobrazbe in delovnega mesta, saj gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in so javni že na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, kar je obrazloženo že v prejšnji točki te odločbe. Ti podatki torej niso varovani osebni podatki in predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.
Glede podatkov v nadaljnjih stolpcih tabele, torej podatkov, ki dejansko predstavljajo razporeditev virov financiranja med plače javnih uslužbencev, pa Pooblaščenec ocenjuje, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, saj ne predstavljajo nobene izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, celo več, ti podatki predstavljajo t. i. »izjemo od izjem«, torej podatke o porabi javnih sredstev, kar pomeni, da gre, ne glede na morebitno prisotnost katere izmed izjem, za prosto dostopne podatke.
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da podatkov o strukturi plače javnih uslužbencev ne moremo opredeliti kot osebne podatke, saj ne gre za podatke, ki bi bili kakor koli vezani na posameznega javnega uslužbenca. Kot je pojasnil sam organ, so plače delavcev organa sicer sestavljene iz teh virov sredstev, vendar pa je končni znesek plače tak, kot je določen v posameznih pogodbah o zaposlitvi in je povsem neodvisen od naštetih virov financiranja. Delavci, ki opravljajo delo po sklenjenih pogodbah o zaposlitvi na sistematiziranih delovnih mestih, tudi nimajo nobenega vpliva na razdelitev financiranja njihovih plač, in to tudi ne vpliva na njihovo delovno razmerje. Viri financiranja posameznih plač kažejo zgolj na notranje poslovanje organa, zato podatkov o tem, kakšen odstotek posameznega vira financiranja je namenjen plači uslužbenca, ne more biti osebni podatek delavca, saj ne razkriva nobenega dejstva o točno določenem delavcu, pač pa razkriva zgolj določene poslovne odločitve organa glede razporejanja njihovih finančnih sredstev.
V trenutku, ko govorimo o razporejanju in porabi finančnih sredstev javnega zavoda za plače javnih uslužbencev, pa gre nedvomno za podatke, ki kažejo na porabo javnih sredstev. Organ se namreč večinsko financira prav iz javnih sredstev, in sicer (po podatkih iz Poslovnega poročila VF UL za leto 2012):
- iz prihodkov iz vseh proračunskih virov za izvajanje izobraževalne dejavnosti, raziskovalne dejavnosti in dejavnosti selekcijske službe,
- iz prihodkov iz proračunskih virov koncesijske dejavnosti Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki deluje kot organizacijska enota organa (vse proračunske postavke Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin),
- iz prihodkov za storitve, pridobljene na trgu, ki jih na podlagi koncesijske pogodbe opravljajo enote Nacionalnega veterinarskega inštituta (koncesijski trg NVI),
- iz prihodkov fakultetne dejavnosti, ki jih organ pridobi na trgu za izvajanje podiplomskega študija Biomedicine in prihodkov na trgu za selekcijsko službo na osnovi odločbe MKO (Inštituta za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev).
Našteti viri sredstev (oziroma razporeditev teh sredstev po odstotkih ter po posameznih plačah javnih uslužbencev) so v zahtevanem dokumentu v tabeli predstavljeni v stolpcih 4-8, 9 stolpec tabele pa se nanaša na vire sredstev (oziroma razporeditev le-teh za plače javnih uslužbencev), ki jih organ pridobiva v okviru izvajanja tržnih dejavnosti.
Nobenega dvoma ni, da gre pri razporejanju sredstev, ki izhajajo iz proračunskih virov oziroma so pridobljeni v okviru koncesijskih dejavnosti, za porabo javnih sredstev, pri čemer se sredstva porabljajo za plače javnih uslužbencev. Preglednost razporejanja teh sredstev pa temelji na načelni prednosti preglednosti javnega trošenja pred varstvom oziroma zaupnostjo takih podatkov. Skladno s tem načelom je tudi v ZSPJS vzpostavljena javnost plač v javnem sektorju, nadalje pa morajo biti tudi vsi drugi podatki o razporeditvah in porabi javnih sredstev, na podlagi izrecne določbe 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, javni in prosto dostopni, saj je le na ta način mogoč učinkovit nadzor nad trošenjem sredstev davkoplačevalcev. Pri tem je potrebno pojasniti, da ni nobene razlike med javnostjo podatkov, ki kažejo na razporeditev virov financiranja na primerih porabe sredstev za plače javnih uslužbencev in med javnostjo podatkov, ki kažejo na razporejanje istih virov financiranja za druge vrste porabe (npr. nakup opreme). V javno dostopnem poslovnem poročilu je tako npr. organ v tabeli na str. 12 (Nove nabave osnovnih sredstev v letu 2012) povsem jasno in transparentno prikazal, iz katerih virov financiranja (proračun, koncesija, javna služba, trg) je nabavljal različne vrste opreme (npr. pohištvo, laboratorijska oprema, prevozna sredstva ipd.). Gre namreč za prikaz porabe javnih sredstev, ki mora biti transparenten, pri čemer dejstvo, da gre v dokumentu, ki je predmet tega pritožbenega postopka, za plače poimensko navedenih javnih uslužbencev (in ne npr. podatkov o različnih vrstah nabavljene opreme) ne more igrati nobene vloge. Ne gre namreč za osebne podatke navedenih javnih uslužbencev, pač pa gre zgolj za prikaz notranjih odločitev o porabi in razporejanju javnih sredstev organa, kar pa mora vsekakor biti prosto dostopna informacija javnega značaja.
Je pa Pooblaščenec v nadaljevanju kot morebitno izjemo presojal podatek, ki se nanaša na tržno poslovanje organa (odstotki plač, predstavljeni v 9. stolpcu tabele). Pooblaščenec se namreč zaveda problematike, povezane s prepletanjem javnopravne in zasebnopravne dejavnosti v javnem sektorju. S tem, ko je zakonodajalec določenim subjektom javnega sektorja dopustil, da pridobivajo sredstva tudi s prodajo blaga in storitev na trgu, se je na različnih nivojih izpostavilo vprašanje ločevanja med javnim in zasebnim. V konkretnem primeru je to vprašanje povezano s sredstvi, pridobljenimi s prodajo blaga in storitev na trgu, ki je eden izmed virov financiranja plač javnih uslužbencev. Pri tem je najprej treba opozoriti predvsem na to, da sama navedba odstotnega deleža plače javnega uslužbenca, ki je krita iz tržnega dela poslovanja organa, ne pove ničesar o tem, koliko to znaša v denarju, oziroma se s tem ne razkrije ničesar o dejanskem finančnem poslovanju glede tržne dejavnosti organa. Zato je naveden delež treba obravnavati kot sestavni del plače (kar tudi je) in posledično kot podatek, ki v konkretnem primeru ne more predstavljati izjeme od prostega dostopa. Še dodatni argument, ki po oceni Pooblaščenca v konkretnem primeru dovoljuje sklep, da so tudi podatki o odstotnem delu plače, ki je izplačan iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, javni podatki, pa je dejstvo, da organ prihodke iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu pridobiva z istimi sredstvi (torej v istih prostorih, z isto opremo in v istih časovnih okvirih), s katerimi oziroma v katerih se izvaja tudi javnopravna dejavnost. Veljavna zakonodaja tak način pridobivanja prihodkov dovoljuje, vendar po mnenju Pooblaščenca tem prihodkom ne daje statusa prihodkov nejavne oziroma zasebne narave, ki bi bili izvzeti iz sistema transparentnosti poslovanja javnega zavoda. Pooblaščenec tako ob upoštevanju veljavne zakonodaje s področja plačnega sistema v javnem sektorju in s področja dostopa do informacij javnega značaja ocenjuje, da je tudi podatek o odstotnem delu plače javnih uslužbencev, ki je bil financiran iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, javen.
Na koncu pa Pooblaščenec opozarja, da so v zahtevanem dokumentu, na desni strani tabele, pri posameznih javnih uslužbencih navedene določene opombe, iz katerih bi se lahko sklepalo na osebne okoliščine posameznih javnih uslužbencev, ki niso v neposredni povezavi z njihovim delovnim razmerjem ter zato ne predstavljajo javnega podatka, pač pa gre za varovan osebni podatek, ki ga mora organ ob posredovanju dokumenta prosilcu, izbrisati na podlagi 7. člena ZDIJZ (delni dostop), in sicer na način, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP je Pooblaščenec odločitev organa delno odpravil in v tem delu sam odločil o zadevi. Organ je, ob upoštevanju določbe 7. člena ZDIJZ, prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe, kar je organ dolžan izvršiti v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe. Glede podatkov, ki jih je organ v skladu z izrekom te odločbe dolžan prekriti, ker gre za varovane osebne podatke, pa je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka