Brankovič Jure, novinar Pop TV - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-40/2013/4
Kategorije: Notranje delovanje organa
POVZETEK:
Prosilec je zahteval dostop do podatkov o postopkih nakupov, izvedenih po Uredbi o obrambnih in zaupnih naročilih v letu 2011 in 2012. Organ je zahtevo delno zavrnil. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec presojal dostop do vloge s podatki o namembnosti naročila in informativni podatki o predmetu naročila. Pooblaščenec je ocenil, da narava dokumenta zelo očitno nakazuje na prepričanje, da ne gre za dokument oziroma informacijo v zvezi z notranjim delovanjem organa, saj ne razkriva notranjega razmišljanja organa, temveč predstavlja tipičen primer »zunanjega delovanja«, s katerim organ izvršuje svoje pristojnosti, ki so v zvezi z nakupi sredstev, ki jih organ potrebuje pri svojem delu. Informacije kot take pa ne bi prestale niti škodnega testa iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj na podlagi informacij, ki so predmet presoje, ni mogoče ugotoviti tehničnih zmogljivosti naročila, prav tako ni mogoče ugotoviti v kakšnih primerih, s kakšno metodo, taktiko dela bi organ sredstvo uporabil, na kar se je organ skliceval v izpodbijani odločbi.
ODLOČBA:
Številka: 090-40/2013/4
Datum: 13. 3. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 7. 2. 2013, Jureta Brankoviča, novinarja POP TV, Kranjčeva 26, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 31. 1. 2013, št. 090-1/2013/8 Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Sekretariat, Pravna služba, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 7. 2. 2013 se ugodi in se 3. točka I. odstavka izreka odločbe Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Sekretariat, Pravna služba, z dne 31.1. 2013, štev. 090-1/2013/8, delno odpravi, in sicer glede zavrnitve dostopa do dokumenta štev. 029-34/2010/14 (2223-01) z dne 17.6. 2010, v 4.1 točki, da se za besedo: "komunikacij" prekrije besedilo do konca stavka, ter pod podpisom ministrice, v rubriki informativni podatki, tretji in četrti stavek v celoti. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopije posredovati informacije pod točko 4.1 in celoten odstavek pod »Informativni podatki o predmetu naročila« v dokumentu s številko: 029-34/2010/14 (2223-01) z dne 17.6. 2010.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 7. 1. 2013 na organ posredoval zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval dostop do podatkov o postopkih nakupov, izvedenih po Uredbi o obrambnih in zaupnih naročilih v letu 2011 in 2012. Prosil je tudi za vpogled in morebitno kopiranje dokumentov, ki bi pojasnili skupen finančni obseg nakupov, prošnjo za vsakokratno soglasje, ki je bilo posredovani pristojni medresorski komisiji, soglasje medresorske komisije za vsak posamezen nakup, poročilo vladi za leto 2011 in seznam nakupov za leto 2012.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 31. 1. 2013, št. 090-1/2013/8, s katero je pod točko I. izreka odločil, da se prosilcu med drugim dovoli dostop do:
3. vloge štev. 029-34/2010/14 (2223-01) s 17.6. 2010, pri čemer se prekrije: v 2. točki za besedo: "za" besedilo do konca stavka, v 4.1 točki pa za besedo: "komunikacij" besedilo do konca stavka, v 5. točki ime in priimek, elektronski naslov in telefonsko številko kontaktne osebe, ter pod podpisom ministrice, v rubriki informativni podatki, tretji in četrti stavek v celoti;
6. vloge štev. 029-34/2010/13 (2223-01) z 23.6. 2010, pri čemer se v 5. točki prekrijejo ime in priimek, elektronski naslov ter telefonsko številko kontaktne osebe;
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je uradna oseba pri pregledu dokumentacije med drugim ugotovila, da dokumenti, našteti pod zaporedno 3., 4., 6., 17., 18., 19., 24., 27., 46., 49. in 51, v I. točki izreka, vsebujejo podatke o predmetu javnega naročanja, osebne podatke policistov, ki izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe na podlagi Zakona o kazenskem postopku ali podatke o znamki in vrsti bombometa, kar predstavlja podatke iz dokumentov, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, skladno z 11. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Na ta način so varovani dokumenti ali deli dokumentov, ki so namenjeni komuniciranju znotraj organa ali med organi, kamor lahko štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa ali korespondenco med različnimi organi, ki je namenjena pripravi končnih odločitev organa. V okvir te komunikacije organa spadajo dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V to skupino izjem nedvomno sodi taktika in metodika dela policije, tehnična opremljenost, uporaba specialnih tehničnih sredstev, notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, navodila za identifikacijo postopkov, pa tudi občutljiva notranja navodila, načrti, ki določajo način, taktiko in metodiko zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora in preiskav. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa oziroma učinkovito preiskovanje kaznivih dejanj ter ogrozilo varnost izvajalcev. Zahtevani dokumenti, navedeni pod zaporedno 3., 4., 17., 18. in 19. v I. točki izreka, vsebujejo predmet javnega naročanja ali podatke o znamki in vrsti bombometa. Če bi bili podatki o predmetih naročanja dostopni, bi bilo mogoče ugotoviti oziroma sklepati, za kateri konkreten namen in zmogljivost naročenega sistema gre in tako ugotoviti tehnično sredstvo, ki se uporablja pri ukrepu nadzora elektronskih komunikacij na podlagi Zakona o kazenskem postopku. Razkritje znamke in vrste bombometa bi omogočalo ugotovitev tehnične karakteristike bombometa, ki jih uporabljajo pripadniki posebne policijske enote. Razkritje namembnosti in zmožnosti komunikacijske opreme in znamke ter vrste bombometa bi lahko zmanjšalo ali onemogočilo njeno operativno vrednost, razkrilo metodo in taktiko dela policije ter ogrozilo izvajalca ukrepa. Razkritje podatka javnosti bi tako škodovalo učinkovitemu delovanju in izvajanju nalog policije. Zahtevani dokumenti, pod zaporedno 6, 24, 27, 46, 49 in 51 v I točki izreka, vsebujejo osebne podatke policistov, ki delajo v Upravi kriminalistične policije GPU, Sektorju za posebne naloge. Ti policisti opravljajo operativne naloge oziroma izvajajo prekrite preiskovalne ukrepe na podlagi Zakona o kazenskem postopku. Razkritje podatkov v javnosti bi zmanjšalo njihovo operativno vrednost, ogrozilo njihovo varnost in varnost izvajalcev ter škodovalo izvajanju nalog policije Na podlagi ocene škodljivih posledic se podatki in aktivnosti obravnavajo kot varovani podatki policije. Zakon o policiji (Url §t 66/09-UPB7, 22/10, 26/11 Odl US U-l-271/08-19, 58/11-ZDT-1, 40/12-ZUJF in 96/12-ZPIZ-2) v 56. členu določa, da je varovan podatek policije podatek, katerega obravnavanja mora spremljati izvajanje določenih varnostnih ukrepov in postopkov. Vsak delavec policije pa mora varovati tajne podatke, osebne podatke in varovane podatke policije, s katerimi se seznani pri opravljanju nalog. Za vse delavce sektorja za posebne naloge se izvajajo določeni varnostni ukrepi, med katere sodi tudi anonimiziranje njihovih osebnih podatkov oziroma se z njihovimi osebnimi podatki v javnosti ne operira. So pa javni podatki o imenih in priimkih ostalih javnih uslužbencih, ki niso policisti, zaposleni Upravi kriminalistične policije GPU, Sektorju za posebne naloge. Glede na navedeno je uradna oseba odločila, da podatki o predmetu naročila, osebni podatki policistov, zaposlenih v Upravi kriminalistične policije GPU, Sektorju za posebne naloge in podatki o znamki ter vrsti bombometa, predstavljajo informacije, ki so bile pridobljene v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnjo pri delovanju organa. Uradna oseba je zaradi obstoja varovanih podatkov v zahtevanih dokumentih, v skladu s 7. členom ZDIJZ, odločila, da se varovani podatki prekrijejo, pri čemer je natančno opredelila, kateri podatki in v katerih dokumentih se prekrijejo (I točka izreka).
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 7. 2. 2013 pri organu vložil pritožbo in navedel, da je odgovorna oseba organa, zaradi obstoja varovanih podatkov v več zahtevanih dokumentih, odločila, da se varovani podatki prikrijejo. Prosilec v večini primerov priznava odločitev organa, z izjemo dela dokumenta 029- 34/2010/13, predmet naročila: Nadgradnja sistema za nadzor elektronskih komunikacij v letu 2010, 23. 6. 2010. V omenjenem dokumentu, vodenim v odločbi pod številko 6., priznava odločitev, da se prikrije osebno ime in drugi podatki predstavnika naročnika pod točko 5., ker bi njegova objava lahko ogrozila osebje policije, ki skrbi za nadzor elektronskih komunikacij. Se pa ne strinja s prikritjem podatkov pod točko 4.1. namembnost naročila in »Informativnih podatkov o predmetu naročila« na strani 3. V omenjenih prekritih delih se namreč lahko nahaja pojasnilo, ki bi dokazovalo, da policija kupuje oprema za uporabo v nasprotju z zakonodajo, saj pristojnosti za prestrezanje telefonskih številk, ki jo takšna oprema omogoča, nima. Takšno razkritje tako ne bi povzročilo motenj v delovanju organa ali učinkovitemu delovanju ali izvajanju nalog policije, kot navaja organ in ne more biti razlog za zavrnitev dostopa do podatkov. Ob tem Zakon o tajnih podatkih v 6. členu določa, da »podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen.« Zato prosi, da Pooblaščenec preveri dokumente in predlaga, da odpravi prekritje omenjenih navedb v dokumentu 029-34/2010/13.
Organ je pritožbo prosilca, z dopisom z dne 12. 2. 2013, številka: 090-1/2013/11 (155-11), s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba. Organ je ob tem pojasnil, da je prosilec v pritožbi navedel, da se pritožuje, ker je del dokumenta št. 029-34/2010/13 23.6.2010 prekrit, in sicer v točki 4.1 in v rubriki informativni podatki. Po pregledu pritožbe Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec napačno navedel številko dokumenta in je pravilna št. 029- 34/2010/14 (2223-01) s 17.6. 2010 (verjetno je zamenjal prve strani obeh dokumentov, ki sta identični), saj so v tem dokumentu prekriti deli 2. točke, 4.1 točke, 5. ter del v rubriki informativni podatki, v dokumentu št. 029-34/2010/13 z 23.6. 2010 pa je prekrit le del 5. točke.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ker je organ ob odstopu pritožbe ugotavljal, da je prosilec v pritožbi napačno navedel številko dokumenta, ker je verjetno zamenjal prve strani obeh dokumentov, ki sta identični in je pravilna št. dokumenta 029- 34/2010/14 (2223-01) z dne 17.6. 2010, je Pooblaščenec, da bi se izognili dvomu, kaj je predmet pritožbenega postopka, prosilca pozval, da sporoči, ali je ugotovitev organa pravilna oziroma ali vztraja pri svojih navedbah v pritožbi.
Prosilec je odgovoril, da je številke odčital na podlagi kopij dokumentov, ki mu jih je predložil organ. Vsebinsko gledano je verjel, da je organ zamenjal obe prvi strani. Da bi se izognili dvomu, je predlagal, da Pooblaščenec odloči o obeh dokumentih, torej 029-34/2010/14 in 029-34/2010/13 in nadaljnjih težav ne bo.
Kot izhaja iz pritožbe oziroma dopolnitve pritožbe, je prosilec v njej izrecno izpodbijal tisti del izpodbijane odločbe, v katerem mu je organ zavrnil odstop do informacij v vlogi z oznako 029- 34/2010/14 (2223-01) s 17.6. 2010, pod točko 4.1., namembnost naročila in »Informativnih podatkov o predmetu naročila« na strani 3. Prosilec je sicer v dopolnitvi pritožbe navedel, da naj Pooblaščenec preizkusi tudi vlogo št. 029-34/2010/13 z dne 23.6.2010. Pooblaščenec je vpogledal v omenjeno vlogo in ugotavlja, da ,kot navaja organ, vloga nima točke 4.1, prekriti pa so izključno podatki v 5. točki, in sicer: ime in priimek, elektronski naslov ter telefonska številko kontaktne osebe, za kar je prosilec v pritožbi izrecno navedel, da priznava odločitev, da se prikrije osebno ime in drugi podatki predstavnika naročnika pod točko 5., ker bi njegova objava lahko ogrozila osebje policije, ki skrbi za nadzor elektronskih komunikacij. Zato je Pooblaščenec ocenil, da omenjena vloga št. 029-34/2010/13 z dne 23.6.2010, ni predmet pritožbenega postopka, saj iz pritožbe jasno izhaja, da prosilec vztraja pri pridobitvi informacij glede namembnosti naročila in »Informativnih podatkov o predmetu naročila«, ki v tej vlogi niso zajeta oziroma niso prekrita. Navedeno pomeni, da so predmet presoje Pooblaščenca zgolj informacije v vlogi z oznako 029- 34/2010/14 (2223-01) z dne 17.6. 2010, pod točko 4.1. namembnost naročila in »Informativnih podatkov o predmetu naročila« na strani 3, v preostalem delu pa je odločba organa postala dokončna in pravnomočna.
Glede na dejstvo, da ni dvoma, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in da sodi v delovno področje organa, se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije predstavljajo informacijo javnega značaja, ali pa je podana izjema iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ se je v izpodbijani odločbi glede zahtevane informacije skliceval na izjemo iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Glede na navedeno mora iti za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Varuje se torej notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa ''notranjega razmišljanja'' organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Za obstoj te izjeme morata biti nujno izpolnjena oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v katerem se zahteva škoda na izvedbi postopka, gre za škodni test. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil
Informacije, ki so predmet presoje, so nastale v okviru postopka v skladu z Uredbo o obrambnih in zaupnih naročilih (Ur. l. RS, št. 80/07, konec veljavnosti 30.12.2012, z Zakonom o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Ur.l. RS, št. 90/12), v nadaljevanju Uredba), na podlagi katere je moral naročnik, ki je želel pridobiti soglasje strokovne komisije iz 5. člena omenjene uredbe za izvedbo posameznega naročila, v pisni vlogi navesti predmet in namen naročila ter utemeljiti dejstva in razloge, iz katerih je nedvomno razvidna namembnost naročila, katere bistvene interese varnosti Republike Slovenije se mora pri izvedbi naročila varovati oziroma kateri posebni varnostni ukrepi so zato potrebni (6. člen Uredbe). Takšna vloga, s podatki o namembnosti naročila in informativni podatki o predmetu naročila, je tudi predmet presoje Pooblaščenca, kar nedvomno izkazuje, da ni namenjena notranjemu delovanju organa, temveč predstavlja zunanjo komunikacijo, ki jo je predvidevala že sama Uredba. O notranjem delovanju organa bi govorili takrat, ko bi se znotraj organa npr. še usklajevali o vsebini predmeta in namenu naročila, ki bi izkazoval pristop k reševanju strokovnih vprašanj, izpostavljanju določenih problemov in proces oblikovanja odločitev organa. Tovrstne informacije bi lahko predstavljale »notranje razmišljanje« organa. V fazi, ko je organ izpolnil vlogo in jo posredoval pristojnemu organu v skladu z Uredbo, pa gre za informacije, ki jih organ ne vodi na neformalen način za notranje potrebe, temveč mu je to nalagala takrat veljavna Uredba. Res je, da je vloga v povezavi z zaupnim naročilom, vendar kot je ugotovil že organ, dokument ne nosi oznake tajnosti po ZTP. Obrazec za izpolnitev vloge ima v opombah še posebej navodilo, da naročnik praviloma ne navaja tajnih podatkov v vlogi, če pa le te navede, se vloga označi skladno z določbami ZTP. Pooblaščenec tako ugotavlja, da takšna narava dokumenta zelo očitno nakazuje na prepričanje, da ne gre za dokument oziroma informacijo v zvezi z notranjim delovanjem organa, saj ne razkriva notranjega razmišljanja organa, temveč predstavlja tipičen primer »zunanjega delovanja«, s katerim organ izvršuje svoje pristojnosti, ki so v zvezi z nakupi sredstev, ki jih organ potrebuje pri svojem delu.
Informacije kot take pa ne bi prestale niti škodnega testa iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj organ, ki nosi dokazno breme, ni izkazal, da bi razkritje zahtevanih informacij povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Zato ni jasno, v čem bi bila lahko podana škoda oz. kakšne motnje bi nastale. Tudi po stališču Upravnega sodišča RS je treba to izjemo razlagati restriktivno, kar pomeni, da je dokazno breme glede razlogov za nastanek motenj v delovanju organa na strani organa in da je dokazni standard »bi razkritje povzročilo motnje« dokazni standard »onkraj dvoma«, ne pa zgolj »verjetnost« (sodba št. I U 1176/2010-12). Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da bi bilo z razkritjem podatka o predmetu naročila mogoče ugotoviti oziroma sklepati, za kateri konkreten namen in zmogljivost naročenega sistema gre in tako ugotoviti tehnično sredstvo, ki se uporablja pri ukrepu nadzora elektronskih komunikacij na podlagi Zakona o kazenskem postopku. Razkritje tehnične opremljenosti in uporaba specialnih tehničnih sredstev, bi ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo oziroma preiskovanje kaznivih dejanj in ogrozilo varnost izvajalcev.
Pooblaščenec ugotavlja, da organ s svojimi pojasnili ni konkretno izkazal možnosti nastanka motenj za delovanje organa, če bi bil zahtevan podatek razkrit javnosti. Pooblaščenec se strinja z organom, da bi razkritje konkretnih podatkov o opremljenosti s tehničnimi sredstvi lahko ogrozilo učinkovito delo organa, vendar v konkretnem primeru zahtevana informacija tovrstnih podatkov ne razkriva. Gre za informacije, ki na splošno opredeljujejo potrebo organa po določenem tehničnem sredstvu, na podlagi katerih pa ni mogoče ugotoviti konkretno, katero sredstvo je predmet naročila, saj bi bila sicer vloga označena s stopnjo tajnosti. Na podlagi informacij, ki so predmet presoje, ni mogoče ugotoviti tehničnih zmogljivosti naročila, prav tako ni mogoče ugotoviti v kakšnih primerih, s kakšno metodo, taktiko dela bi organ sredstvo uporabil, na kar se je organ skliceval v izpodbijani odločbi. Vselej se lahko špekulira, vendar slednje ne more biti razlog za zakritje informacij. Pooblaščenec meni, da tudi sicer ni podanih razumnih okoliščin, ki bi kakorkoli kazale na možnost nastanka motenj za delovanje organa v zvezi z izvajanjem njegovih zakonitih pristojnosti. Ob tem ni mogoče mimo dejstva, da je organ v medijih že večkrat tudi sam pojasnil razpolaganje in uporabo določenih sredstev, saj je po vsej verjetnosti ocenil, da s tovrstnimi podatki ne more ogroziti svojega dela. Zato ni konkretnega razloga, da bi splošne informacije o predmetu naročila, ki so predmet presoje Pooblaščenca v konkretnem primeru, obravnavali drugače. Kljub zaupnosti določenih naročil gre namreč tudi v takih primerih za porabo javnih sredstev, zato je javnost upravičeno zainteresirana, da vsaj okvirno razpolaga s podatki, za kaj se troši denar davkoplačevalcev in ali država razpolaga z javnimi sredstvi gospodarno in v skladu z zakonom.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec odločil, da niso izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, v skladu z 2. odstavkom 247. člena ZUP, preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa v zavrnilnem delu delno odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan posredovati informacijo javnega značaja, na način, kot je določeno v prvi točki izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka