Prosilec - Občina Škofljica
+ -Številka: 090-38/2013/8
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na podlagi ZDIJZ zahteval, da mu organ posreduje fotokopije danega pooblastila s strani določene osebe Krajevni skupnosti Lavrica, kot tudi vseh pogodb, ki jih je sklenila Krajevna skupnost Lavrica, s tretjimi osebami v zvezi z določenim družinskim premoženjem. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z informacijami, ki so predmet zahteve prosilca. Pooblaščenec pa ni videl utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel, saj je organ v ugotovitvenem postopku pojasnil, da so pregledali arhiv, poleg tega pa so opravili še ustne poizvedbe pri članih krajevne skupnosti iz prejšnjih mandatov. Ker je prosilec zahteval dokumente stare več kot trideset let, je sicer težko z gotovostjo trditi, da organ oziroma krajevna skupnost v tistih časih ni imela takšnih pristojnosti oziroma ni izvajala tega, kar omenja prosilec, vsekakor pa po trenutno veljavni zakonodaji občine niso pristojne razpolagati oziroma upravljati s premoženjem posameznikov.
ODLOČBA:
Številka: 090-38/2013/8
Datum: 20. 2. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 31. 1. 2013, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 17. 1. 2013, št. 09001-16/2012, Občine Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba prosilca z dne 31. 1. 2013 zoper odločbo Občine Škofljica z dne 17. 1. 2013, št. 09001-16/2012, se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 12.12. 2012 na organ posredoval zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da je v sedemdesetih letih dala Krajevni skupnosti Lavrica pooblastilo za upravljanje družinskega premoženja, kot svoje bodoče dediščine, krajevna skupnost Lavrica pa je kot pooblaščenka, sklepala pravne posle s tretjimi osebami, v zvezi s tem premoženjem. Zahteval je, da mu organ posreduje fotokopije danega pooblastila s strani ….Krajevni skupnosti Lavrica, kot tudi vseh pogodb, ki jih je sklenila Krajevna skupnost Lavrica, s tretjimi osebami v zvezi s tem družinskim premoženjem.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 17. 1. 2013, št. 09001-16/2012, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, le te pa je poskušal pridobiti tudi od Krajevne skupnosti Lavrica, ki pa prav tako zahtevanih dokumentov v svojih arhivih ne hrani več.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 31.1. 2013 pri organu vložil pritožbo. Navedel je, da je organ navedene pogodbe oziroma dokumentirano gradivo, pridobil že leta 1994 od Krajevne skupnosti Lavrica, kot njen pravni naslednik. Organ je na podlagi teh pogodb, nekaterim osebam omogočil pridobitev pravnih koristi, na podlagi denacionalizacijskih odločb oziroma v zvezi z zadevo številka 090- 18/2012, Ministrstva za finance RS (informacijski pooblaščenec). Prosilec vztraja, da organ z zahtevanim gradivom razpolaga.
Organ je z dopisom z dne 5. 2. 2013, št. 09001-16/2012 odstopil pritožbo v reševanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacije, ki so predmet zahteve prosilca, naj bi bile v povezavi z upravljanjem zasebnega premoženja s strani organa. Ker je organ v izpodbijani odločbi zatrjeval, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, je Pooblaščenec primarno ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen kriterij za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ, t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. Glede na splošno opredelitev dokumentov s strani prosilca, se Pooblaščenec v fazi ugotavljanja, ali organ z dokumenti sploh razpolaga, ne more opredeliti do vprašanja ali zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, kar je ravno tako eden izmed kriterijev, ki mora biti izpolnjen, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja. Do slednjega bi se lahko Pooblaščenec opredelil le, če bi v dokumente vpogledal.
Pooblaščenec je dne 14. 2. 2013 organ pozval, da mu pojasni, po kakšnem ključu so iskali dokumente v arhivu in od katerega leta dalje arhiv Krajevne skupnosti Lavrica sploh hrani dokumente.
Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril z dne 15. 2. 2013 in navedel, da zahtevana dokumentacija, če je nastala, je nastala, še pred nastankom Občine Škofljica. Ob ustanovitvi občine arhiv KS Lavrica ni bil prenesen na Občino Škofljica, ostal je v prostorih KS Lavrica, ki tudi sama skrbi za arhiv. Skladno z Odlokom o krajevnih, vaških in četrtnih skupnostih (Ur.l. RS, št. 77/2002, s spremembami in dopolnitvami) so na območju Občine Škofljica tri Krajevne skupnosti, med njimi tudi KS Lavrica, ki nimajo statusa pravnih oseb. V občinski upravi Občine Škofljica za krajevne, vaške in četrtne skupnosti skrbi uslužbenka, ki stopi v kontakt (bodisi po elektronski pošti, bodisi po telefonu) s krajevno skupnostjo, kadar potrebujejo njihovo pomoč. Tudi v tem primeru je bilo tako.
Dne 15.2.2013 je Pooblaščenec organ ponovno pozval, da pojasni, po kakšnem ključu so iskali zahtevane informacije in od katerega leta dalje arhiv Krajevne skupnosti Lavrica sploh hrani dokumente. Ali je bilo ob ustanovitvi Občine Škofljica, pisno (npr. z odlokom) določeno, kako je z dokumenti KS Lavrica in arhivom?
Organ je odgovoril dne 18. 2. 2013 in pojasnil, da dokumentov, ki bi se nanašali na zahtevo prosilca, niso našli. KS Lavrica je imela status pravne osebe do leta 1997, do leta 1995 je spadala pod Občino Ljubljana Vič-Rudnik. Po prenehanju statusa pravne osebe arhiv ni bil prenesen na Občino Škofljica, o tem ni bil sprejet noben akt. Dne 20.2.2013 je organ še navedel, da Občina Škofljica ob ustanovitvi ni prevzela arhiva KS Lavrica. Arhiv urejajo člani krajevne skupnosti. Zadeve so sortirane po zadevah in po letih. Pri tej poizvedbi so pregledali gradivo, ki bi po tematiki lahko vsebovalo iskani dokument in po letih, ki jih prosilec izpostavlja. Vendar ta dokument ni bil najden. Dodatno je opravljena tudi ustna poizvedba s člani KS iz prejšnjih mandatov, vendar nihče ne ve za ta ali podoben primer.
Glede na vse navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z informacijami, ki so predmet zahteve prosilca. Pooblaščenec pa ne vidi utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel, saj je organ v ugotovitvenem postopku pojasnil, da so pregledali arhiv, poleg tega pa so opravili še ustne poizvedbe pri članih krajevne skupnosti iz prejšnjih mandatov. Ker je prosilec zahteval dokumente stare več kot trideset let, je sicer težko z gotovostjo trditi, da organ oziroma krajevna skupnost v tistih časih ni imela takšnih pristojnosti oziroma ni izvajala tega, kar omenja prosilec, vsekakor pa po trenutno veljavni zakonodaji občine niso pristojne razpolagati oziroma upravljati s premoženjem posameznikov. Če pa bi se, nasprotno, kasneje ugotovilo, da organ Pooblaščencu na njegovo zahtevo neupravičeno ni posredoval zahtevanih dokumentov, čeprav je z njimi razpolagal, Zakon o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A; ZInfP) predvideva tudi odgovornost za prekršek.
V obravnavanem primeru tako ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta v smislu odgovora na vprašanje, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi in jo je potrebno, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti.
Pooblaščenec ob tem še dodaja, da je razpolaganje s premoženjem (glede nepremičnin) najbolj verodostojno razvidno v zemljiški knjigi, ki je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. V zemljiško knjigo se vpisujejo vse stvarne pravice na nepremičninah (npr. lastninska pravica, hipoteka, zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena, stavbna pravica). Prosilec bi lahko s konkretnim podatkom o nepremičnini pridobil informacije, kaj se je z njo dogajalo čez leta.
Glede na to, da je prosilec želel pridobiti informacije, ki so povezani z njegovim družinskim premoženjem, bi Pooblaščenec na koncu opozoril še na posebnost odločanja na podlagi ZDIJZ. S tem, ko organ v postopku po ZDIJZ odloči, da je določena informacija informacija javnega značaja, je sledna v taki obliki prosto dostopna za vse, ne samo za določenega prosilca. Zato bi moral organ, če bi razpolagal z zahtevano informacijo, ne glede na to, kdo je prosilec, presojati informacijo z vidika erga omnes in prekriti tudi varovane osebne podatke, ne glede na dejstvo, ali so ti konkretnemu prosilcu znani ali ne. Povedano drugače, če torej zahteva prosilec na podlagi ZDIJZ informacijo, ki vsebuje njegove osebne podatke ali osebne podatke njegovih sorodnikov, ki so varovani, bi jih bil organ dolžan prekriti, saj se v postopku dostopa do informacije javnega značaja ne odloča o tem, ali ima posameznik pravico do vpogleda v lastne osebne podatke, ampak se odloča izključno o tem, ali lahko kdorkoli dostopa do zahtevanega dokumenta. Zato bi bil organ dolžan varovati tudi osebne podatke prosilca in njegovih sorodnikov. Če bi organ ravnal drugače, bi lahko prišlo do nezakonite obdelave osebnih podatkov.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Občine Škofljica z dne 17. 1. 2013, št. 09001-16/2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka