Odvetnica Kati Mininčič - Vrhovno sodišče RS
+ -Številka: 090-33/2013/4
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Pooblaščenec je delno ugodil pritožbi prosilke, ki je od organa zahtevala posredovanje pojasnila, ki ga je, na zaprosilo predsednika Vrhovnega sodišča RS, organu posredovala predsednica Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Organ je dostop zavrnil in se skliceval na izjemo notranjega delovanja organa iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da gre sicer res za dokument, ki je namenjen notranji rabi organa, vendar pa organ ni uspel izkazati škode, ki bi mu nastala s posredovanjem dokumenta prosilki, saj gre v dokumentu zgolj za navajanje objektivnih dejstev iz določenega sodnega postopka in ukrepov, ki so bili sprejeti v zvezi z zadevo. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilke ugodil in organu naložil, naj prosilki posreduje zahtevan dokument, pri čemer mora iz dokumenta izbrisati varovane osebne podatke.
ODLOČBA:
Številka: 090-33/2013/4
Datum: 19. 3. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Su 36-03/2013-6 z dne 8. 1. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se delno ugodi, izpodbijana odločba organa št. Su 36-03/2013-6 z dne 8. 1. 2013 se delno odpravi in se odloči: Organ mora prosilki v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- dokument št. Su 020500/2012-595, z dne 4. 10. 2012 (odgovor na zaprosilo), pri čemer je organ na dokumentu dolžan prikriti naslednje podatke:
• na prvi strani, v drugem odstavku besedila, v 4. vrstici, priimek fizične osebe,
• na drugi strani, v drugem odstavku besedila, 3., 4. in 5. vrstico v celoti in prvi del 6. vrstice (do pike),
• na drugi strani, v tretjem odstavku besedila, zadnji del 1. vrstice (od zadnje vejice naprej),
• na drugi strani, v tretjem odstavku besedila, prvi del 2. vrstice (do prve vejice),
- prilogo dokumenta št. Su 020500/2012-595, z dne 4. 10. 2012, t.j. dokument št. II K 60806/2012, z dne 1. 10. 2012 (poročilo v zadevi II K 60806/2010), pri čemer je organ na dokumentu dolžan prikriti naslednje podatke:
• na prvi strani, v drugem odstavku besedila, 6. in 7. vrstico v celoti.
2. Glede podatkov, ki se v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekrijejo, se pritožba prosilke zavrne.
3. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Organ je dne 19. 12. 2012 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosilka zahtevala posredovanje pojasnila, ki ga je, na zaprosilo organa, organu posredovala predsednica Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Iz spisovne dokumentacije zadeve izhaja, da gre za dokument Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. Su 020500/2012-595 z dne 4. 10. 2012, s katerim je predsednica Okrožnega sodišča v Novi Gorici odgovorila na zaprosilo predsednika Vrhovnega sodišča RS opr. št. Su 70/2012-103 z dne 27. 9. 2012, za pojasnilo v zvezi z navedbami odvetnice o domnevnih nepravilnostih pri delovanju Okrožnega sodišča v Novi Gorici.
Organ je dne 8. 1. 2013 izdal odločbo št. Su 36-03/2013-6, s katero je zahtevo prosilke zavrnil. Organ je uvodoma ugotovil, da z zahtevanim dokumentom razpolaga v materializirani obliki, nadalje pa tudi, da ta, skupaj s prilogo (pojasnilom sodnice), predstavlja izjemo od prostega dostopa po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje organa). Zahtevani dokment namreč predstavlja odgovor predsednice Okrožnega sodišča v Novi Gorici predsedniku Vrhovnega sodišča RS na njegovo prošnjo za pojasnila v konkretni zadevi. Po oceni organa so pojasnila očitkov o domnevnih nepravilnostih namenjena predsedniku Vrhovnega sodišča RS, da ta lahko presodi, ali so okoliščine primera take, da bi lahko bile uporabljene katere izmed zakonsko določenih pristojnosti predsednika Vrhovnega sodišča. Skladno s 67. členom Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB4, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZS) opravljanje zadev sodne uprave nadzoruje predsednik sodišča višje stopnje, na sodiščih vseh stopenj pa predsednik Vrhovnega sodišča RS. Pri izvajanju nadzora sodne uprave lahko predsedniki sodišč višje stopnje zahtevajo pisna pojasnila in poročila o izvajanju posameznih nalog ter pregledujejo sodne spise. Organ nadalje navaja, da bi bilo odkrito in odprto razmišljanje nižjih sodišč pri poročanju predsedniku sodišča višje stopnje okrnjeno, če bi bila taka pojasnila pisana z mislijo, da je odgovor hkrati namenjen tudi splošni javnosti. Temelj komunikacije je ravno v svobodnem in odprtem kritičnem razmišljanju, katerega narava bi bila ogrožena, če bi bilo v celoti prosto dostopno javnosti. Organ nadalje navaja, da škoda, ki bi nastala, ne izhaja iz zaupnosti navedb v zahtevanem dokumentu. Ne gre za to, da bi se z zavrnitvijo dostopa prosilki želelo prikriti domnevne nepravilnosti, temveč za varovanje procesa notranjega delovanja organa, ki bi bil s splošno dostopnostjo konkretnega in vseh podobnih dokumnetov ogrožen. Ta škoda ni hipotetična – neomejen dostop do tovrstnih dokumentov, ko predsedniki sodišč višje stopnje v okviru izvajanja nalog sodne uprave zahtevajo pisna pojasnila in poročila o izvajanju posameznih nalog, bi namreč povzročil take motnje pri zagotavljanju ustreznega nadzora nad delovanjem sodne uprave, da bi bil okrnjen sam smisel zakonskih določb. Organ še pojasnjuje, da so bili na podlagi pojasnil predsednice Okrožnega sodišča v Novi Gorici sprejeti ustrezni ukrepi, prosilka pa je prejela odgovor predsednika Vrhovnega sodišča RS, ki je dokument, namenjen prosilki. Zahtevan dokument, ki pa je bil podlaga za nastanek odgovora predsednika Vrhovnega sodišča RS prosilki, pa ni in ne sme biti splošno dostopen javnosti.
Prosilka je dne 30. 1. 2013 zoper izdano odločbo pri organu vložil pritožbo, v kateri zatrjuje, da je odločitev organa nepravilna in da izjema notranjega delovanja organa v konkretnem primeru ne pride v poštev, pri čemer se prosilka sklicuje na ustavno pravico vsakogar, da pridobi informacijo javnega značaja, izjema od te pravice pa mora biti določno opredeljena v zakonu. Prosilka nadalje nasprotuje obrazložitvi organa, da je bil zahtevan dokument, namenjen predsedniku Vrhovnega sodišča RS, da bo lahko presodil, ali bi lahko bile v konkretnem primeru uporabljene katere izmed zakonsko določenih pristojnosti predsednika Vrhovnega sodišča RS. Po mnenju prosilke je bil namen zaprosila drug, in sicer je predsednik prosil za pojasnila, da bi lahko odgovoril na vlogo prosilke z dne 25. 9. 2012. Povsem normalno je, da je takšno pojasnilo pisano z mislijo, da je odgovor namenjen hkrati tudi prosilki. Nadalje prosilka meni, da ne gre za dokument za notranjo rabo, saj poročilo zadeva gola dejstva iz sodnega spisa, ki je bil predmet prosilkinih pripomb, ne pa svobodnega in odprtega kritičnega razmišljanja, katerega narava bi bila ogrožena, če bi bilo v celoti dostopno javnosti. To bi lahko kvečjemu veljalo za nadaljnja kritična razmišljanja predsednika Vrhovnega sodišča RS o morebitnih nadaljnjih ukrepih znotraj organa. Predsednik Vrhovnega sodišča RS predsednice okrožnega sodišča tudi ni zaprosil, naj »notranje razmisli in izrazi kritično mnenje«, pač pa jo je zaprosil za pojasnila v zvezi z navedbami vložnice. Namesto, da bi bilo osrednje vodilo logika načela, da prikrivanje napak ni v funkciji demokratičnosti in javnega interesa, se izpodbijana odločba, prav nasprotno, paradoksalno izogiba transparentnosti delovanja sodstva. Notranje razmišljanje sodišča ne morejo biti podatki, katerih tajnost bi lahko služila prikrivanju kršitev zakona, učinkovitosti ali napak sodne veje oblasti. Prosilka prav tako meni, da je sodišče motnje oz. škodo, ki bi nastala ob razkritju zahtevanega dokumenta, obrazložilo preveč abstraktno.
Pooblaščenec je dne 6. 2. 2013 prejel dopis organa, s katerim je organ v skladu z 245. členom ZUP odstopil pritožbo prosilke, skupaj s spisovno dokumentacijo, v reševanje Pooblaščencu. Organ je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ker v konkretnem primeru sam obstoj dokumenta ni sporen, pač pa je organ dostop do dokumenta, ki je predmet tega pritožbenega postopka, t.j. dokumenta št. Su 020500/2012-595, z dne 4. 10. 2012, s prilogo, dokumentom št. II K 60806/2012, z dne 1. 10. 2012, zavrnil iz razloga obstoja izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, (notranje delovanja organa), je Pooblaščenec v nadaljevanju najprej preverjal, ali so v konkretnem primeru podane okoliščine, ki utemeljujejo uporabo navedene izjeme.
Organ lahko upoštevaje izjemo notranjega delovanja organa prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi v primeru, da bi takšni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.
Pooblaščenec ugotavlja, da je prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa v konkretnem primeru izpolnjen. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) načeloma varujejo dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji, kamor štejemo vso korespondenco, ki je namenjena pripravi odločitev organa, npr. mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila zapisniki, smernice ali podobni interni dokumenti, ki so izdelani zaradi nekih notranjih potreb organa ali zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom organa, oziroma dokumenti, iz katerih izhaja postopek ali način dela organa, kot tudi njegova notranja politika.
Dokument, ki ga v konkretnem primeru zahteva prosilka, očitno ni namenjen zunanjemu krogu oseb, pač pa gre za dokument, ki je namenjen sprejemu določenih odločitev predsednika Vrhovnega sodišča RS, oziroma sprejemu stališč v zvezi s konkretnim primerom, v skladu z zakonitimi pristojnostmi, ki jih ima v takšnih situacijah predsednik Vrhovnega sodišča RS. Gre namreč za poročilo predsednice Okrožnega sodišča v Novi Gorici v zvezi z očitanimi nepravilnostmi glede konkretnega primera, ki je bilo predsedniku Vrhovnega sodišča posredovano na njegovo izrecno zahtevo, takšna narava dokumenta pa nakazuje na dejstvo, da gre za dokument, povezan z notranjim, internim delovanjem organa.
Ker je prvi pogoj v konkretnem primeru izpolnjen, je Pooblaščenec v nadaljevanju izvedel še t.i. specifični škodni test, pri čemer je ugotavljal, ali je izpolnjen tudi drug obvezen pogoj za obstoj obravnavane izjeme notranjega delovanja organa. Pooblaščenec je torej presojal, ali bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Pri izvedbi škodnega testa in pri uporabi te izjeme je potrebna posebna previdnost, saj obravnavana izjema ni namenjena skrivanju informacij, ki bi lahko organe, zavezance po ZDIJZ, spravile v zadrego, jim škodovale pri ugledu ali pa bi celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Besedo motnje je treba vedno tolmačiti v smislu, da bi razkritje konkretnega zahtevanega podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja zahtevanega dokumenta ne bi prišlo.
V konkretnem primeru po oceni Pooblaščenca ne moremo govoriti o izjemi notranjega delovanja organa, saj škode, ki bi z razkritjem zahtevanega dokumenta nastala, organ ni uspel izkazati v zadostni meri. Organ se je pri utemeljevanju morebitne nastale škode namreč osredotočal predvsem na splošno javno dostopnost vseh tovrstnih poročil in pri tem navajal, da bi bilo odkrito in odprto razmišljanje nižjih sodišč pri poročanju predsedniku sodišča višje stopnje okrnjeno, če bi bila taka pojasnila pisana z mislijo, da je odgovor hkrati namenjen tudi splošni javnosti. Organ zatrjuje, da bi neomejen dostop do tovrstnih dokumentov, ko predsedniki sodišč višje stopnje v okviru izvajanja nalog sodne uprave zahtevajo pisna pojasnila in poročila o izvajanju posameznih nalog, namreč povzročil take motnje pri zagotavljanju ustreznega nadzora nad delovanjem sodne uprave, da bi bil okrnjen sam smisel zakonskih določb. Pri tem organ ni upošteval pomembnega dejstva, in sicer da se v tem postopku ne odloča o javnosti vseh tovrstnih poročil na splošno, pač pa se odloča zgolj o enem konkretnem dokumentu, to je dokumentu, ki ga je dne 4. 10. 2012 predsednica Okrožnega sodišča v Novi Gorici, posredovala predsedniku Vrhovnega sodišča RS. Tudi v kolikor bi namreč ta konkreten dokument bil javno dostopen, to še nikakor ne pomeni, da bodo javno dostopni tudi vsi v bodoče nastali dokumenti – poročila, ki bi jih predsedniki sodišč nižjih stopenj pošiljali predsednikom višjih ali vrhovnega sodišča. Vsak dokument, ki je predmet presoje po ZDIJZ, je namreč potrebno presojati posamično in ugotavljati, ali bi razkritje vsebine konkretno zahtevanega dokumenta povzročilo motnje za (bodoče) delovanje organa. Tega pa organ v svoji odločbi ni utemeljeval, celo več, organ je v izpodbijani odločbi izrecno navedel, da škoda, ki bi nastala, ne izhaja iz zaupnosti navedb v konkretnem dokumentu.
Prav tako Pooblaščenec po pregledu vsebine samega dokumenta, ki je predmet prosilkine zahteve, in vsebine njegove priloge, ugotavlja, da gre v obeh dokumentih dejansko zgolj za navajanje objektivnih dejstev iz določenega sodnega postopka in ukrepov, ki so bili sprejeti v zvezi z zadevo. Iz konkretnega dokumenta, ki je predmet prosilkine zahteve, tudi ni razviden takšen miselni proces organa, ki bi, v primeru razkritja, lahko kakor koli povzročil motnje ali bi organu škodoval v takšni meri, da bi bilo resno in konkretno ogroženo njegovo delovanje oziroma njegova dejavnost. Nobenega dvoma ni, da bi tudi po razkritju zahtevanega dokumenta organ lahko še naprej opravljal vse svoje z zakonom določene naloge, vključno z opravljanjem ustreznega nadzora zadev sodne uprave. Prav tako v nasprotno odločitev Pooblaščenca ne prepriča niti argument organa, da bi bilo v primeru razkritja dokumenta odkrito in odprto razmišljanje nižjih sodišč, pri poročanju predsedniku sodišča višje stopnje, okrnjeno, saj morajo predsedniki sodišč nižjih stopenj pri pisanju zahtevanih poročil predsednikom sodišč višje stopnje vsekakor delovati v skladu z zakonom in dejstva, ki so od njih zahtevana, zapisati odkrito in resnično, in to ne glede na to, ali bo takšno poročilo kadar koli lahko dostopno širšemu krogu oseb. Ker v konkretnem primeru drugi pogoj za obstoj obravnavane izjeme po oceni Pooblaščenca ni izpolnjen, je potrebno zaključiti, da v konkretnem primeru ne gre za dokument, do katerega bi organ lahko dostop zavrnil na podlagi 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec pa je v nadaljevanju, po uradni dolžnosti, preverjal tudi obstoj drugih morebitnih izjem od dostopa do informacij javnega značaja, ki bi lahko bile prisotne na zahtevanem dokumentu, pri čemer je ugotovil, da vsebujeta zahtevan dokument in njegova priloga mestoma tudi osebne podatke, ki bi lahko predstavljali izjemo od prostega dostopa po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
ZDIJZ v tej točki napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov, Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Po pregledu zahtevanega dokumenta in njegove priloge Pooblaščenec ugotavlja, da oba dokumenta vsebujeta tako varovane osebne podatke, torej podatke, za katerih obdelavo in za njihovo posredovanje javnosti ni pravne podlage v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1, kot tudi osebne podatke, ki niso varovani, saj jih kot javne opredeljuje že sam pravni red. Slednji ne morejo uživati posebne zaščite po ZVOP-1. V obravnavanih dokumentih se kot nevarovani osebni podatki pojavljajo podatki javnih uslužbencev oz. funkcionarjev. Podlaga za njihovo razkritje je v 3. odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ dovoli dostop do (tudi osebnih) podatkov, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Na obravnavanih dokumentih se nadalje pojavlja tudi ime in priimek odvetnice, ki ne nastopa kot posameznica in v lastnem imenu, ampak v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Podatki o odvetnikih so javno dostopni na svetovnem spletu v imeniku odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije, zato ne sodijo med varovane osebne podatke. Podatke, ki ne predstavljajo kategorije t.i. varovanih osebnih podatkov, je dopustno posredovati javnosti.
Nasprotno pa varovani osebni podatki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 3. točki 1. ostavka 6. člena ZDIJZ. V zahtevanem dokumentu se pojavljajo naslednji varovani osebni podatki:
- podatki strank v postopkih, ki so predmet poročila in njegove priloge (ne glede na dejstvo, da so med njimi tudi osebni podatki, s katerimi je prosilka že seznanjena, saj se dostop do dokumentov v postopku po ZDIJZ presoja ne glede na to, kdo jih zahteva),
- podatki javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki kažejo na določene osebne okoliščine in niso neposredno povezani z opravljanjem njihovega delovnega razmerja v javnem sektorju.
Pooblaščenec v zvezi z navedenim nadalje še ugotavlja, da je ne glede na ugotovljeno prisotnost varovanih osebnih podatkov mogoče dostop do zahtevanega dokumenta omogočiti na podlagi 7. člena ZDIJZ (delni dostop), ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena, ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Pooblaščenec ugotavlja, da je osebne podatke iz dokumenta v konkretnem primeru mogoče izločiti, in sicer s prekritjem posameznega podatka, oziroma s prekritjem posameznih delov besedila, kjer je koncentracija osebnih podatkov velika.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke delno ugoditi. Na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP je Pooblaščenec odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam odločil o zadevi. Organ je ob upoštevanju določbe 7. člena ZDIJZ prosilki dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe, kar je organ dolžan izvršiti v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe. Glede podatkov, ki jih je organ v skladu z izrekom dolžan prekriti, ker gre za varovane osebne podatke, pa je Pooblaščenec pritožbo prosilke na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka