Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
+ -Številka: 090-246/2012/2
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek
POVZETEK:
Pooblaščenec je pritožbi prosilca delno ugodil, saj je organ neupravičeno zavrnil določene podatke na informativnih izpisih iz DDOKC PU, na izpisu dogodka, na dnevniku razporeda dela ter na delovnem nalogu interventne patrulje iz obstoja izjeme varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa. Glede določenih podatkov, kot so klicni znak interventne patrulje, podatki o vozilu, prijavitelj, kraj intervencije, vsebina sporočila, itd. je Pooblaščenec ugotovil, da pa so podani pogoji za obstoj izjeme varstva osebnih podatkov ali notranjega delovanja organa, zato je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-246/2012/2
Datum: 12. 2. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-50/2012/10 (2061-05), z dne 5. 11. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se delno ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana, št. 090-50/2012/10 (2061-05), z dne 5. 11. 2012 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Informativni izpis iz DDOKC PU Ljubljana, štd. 1866448 na način, da se prekrijejo podatki, navedeni pod: prijavitelj, kraj, vsebina sporočila, povratne informacije, zapis poročila in številko IP;
- Informativni izpis iz DDOKC Koper, štd. 358049 na način, da se prekrijejo podatki, navedeni pod: kraj, vsebina sporočila, poslani/obveščeni, povratne informacije, ostali ukrepi, informacije PP in številka IP;
- Izpis dogodka z dne 24. 10. 2012, št. poročila 412707-2012, na način, da se prekrijejo: priimek v naslovu ter podatki, navedeni pod subjekt, interveniral in opis;
- Dnevni razpored dela za 11. 9. 2012 na način, da se prekrijejo:
• podatki v stolpcih »vrsta dela«, »opomba« in »prevoz«, razlogi odsotnosti in legenda,
• celoten zapis o dogodku od 21.55 uri, razen podatka o datumu in uri dogodka, imenu in priimku policista, datumu rešitve ter naslovu zadeve brez priimka ter
• celoten zapis o dogodku ob 22.30 uri;
- Delovni nalog interventne patrulje I za 11. 9. 2012 s poročilom na način, da se prekrijejo klicni znak interventne patrulje, podatki o vozilu ter podatki iz poročila pod stolpcema »kratka obrazložitev opravljenega dela in opravljene naloge« ter »ukrep«.
2. Pritožba prosilca se glede delov dokumentov, ki jih je organ dolžan v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekriti, ker gre za varovane osebne podatke in podatke, ki predstavljajo izjemo notranjega delovanja organa, zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 14. 9. 2012 prejel zahtevo prosilca po ZDIJZ, v kateri je prosilec zahteval:
- imena vpletenih policistov, ki so sredi noči na ……….., Piran, opravili obisk;
- ime policijskega starešine, ki je odredil polnočni obisk ter
- pravni temelj in obrazložitev oz. utemeljitev vzroka za polnočni obisk policije.
Organ je prosilca z dopisom št. 090-50/2012/2 (2061-05) z dne 25. 9.2012 pozval na dopolnitev zahteve in sicer, naj zahtevo brez šikanozne in žaljive vsebine dopolni tako, da konkretno navede, katere dokumente želi.
Prosilec je vlogo dopolnil dne 3. 10. 2012 in navedel, da se ga, ob že želenih dokumentih, opremi še z:
- fco delovnih nalogov in fco poročil policistov, ki so opravili obisk sredi noči ter
- fco odredbe in fco poročila dežurnega, ki je sprožil povsem nepotrebno akcijo.
Prosilec je dne 9. 10. 2012 vložil vlogo tudi na Policijsko postajo Piran, v kateri je zahteval fco vse njihove predmetne odredbe za polnočno intervencijo. Policijska postaja je zahtevo odstopila uradni osebi za dostop do informacij javnega značaja, ki je ugotovila, da se zahtevi prosilca nanašata na iste dokumente, zato je z vidika ekonomičnosti postopka in objektivne komulacije, postopka združila ter dne 5. 11. 2012 izdala delno zavrnilno odločbo št. 090-50/2012/10 (2061-05), s katero je prosilcu posredovala zahtevane dokumente, vendar se je poslužila delnega dostopa in prekrila podatke, ki predstavljajo varovane osebne podatke in notranje delovanje organa.
Prosilec se je zoper izpodbijano odločbo pravočasno pritožil in navedel, da se ne strinja z zatrjevanima izjema iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-50/2012/12 (2061-01), z dne 21. 11. 2012, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Odstopu pritožbe je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja in dokumente, o katerih je odločal.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca v izreku delno zavrnil, ne da bi se konkretno opredelil do dokumentov, ki naj bi bili predmet njegove presoje. Iz samega izreka sploh ni razvidno, o katerih dokumentih je odločal organ, posledično pa seveda tudi ni razvidno, glede katerih dokumentov oz. do katerih podatkov v teh dokumentih je zavrnil dostop. Pooblaščenec pojasnjuje, da je izrek osrednji in najpomembnejši del odločbe, saj se z njim praviloma v celoti odloči o pravici ali obveznosti v posamezni upravni zadevi. Izrek je navadno kratek in natančen ter ne dopušča različnega razlaganja njegovega pomena. Iz njega razberemo, kako je organ odločil. Izrek ali dispozitiv je torej najpomembnejši del upravne odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti (ZUP). Po sodbi VS RS U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na priloge k odločbi (kak seznam, načrt ali urnik), niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Po sodni praksi velja, da mora izrek vsebovati predvsem vse podatke, ki so potrebni za izvršitev odločbe. Čeprav organ omenja dostop do dokumentov v obrazložitvi odločbe, v skladu z zgoraj navedenim, to ne pomeni odločitve o zadevi, ker o dokumentih ni odločil v izreku odločbe, ki med vsemi sestavnimi deli odločbe, edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti.
Kot izhaja iz zgoraj navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da je na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in da so bila dejstva nepopolno ugotovljena, zato je Pooblaščenec na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP delno odpravil izpodbijano odločbo in v tem delu sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pooblaščenec je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji najhitreje in najbolj ekonomično odpravil sam. Razlog za to je tudi dejstvo, da Pooblaščenec z dokumenti, ki so predmet zahteve, razpolaga, saj mu jih organ v celoti posredoval s spisom odstopljene zadeve.
2. Informacija javnega značaja in dostop do informacije
Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa, prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti obstajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj jih je posredoval Pooblaščencu.
Predmet presoje so sledeči dokumenti:
- Informativni izpis iz DDOKC PU Ljubljana, štd. 1866448;
- Informativni izpis iz DDOKC Koper, štd. 358049;
- Izpis dogodka;
- Dnevnik razporeda dela za 11. 9. 2012 ter
- Delovni nalog interventne patrulje I za 11. 9. 2012.
V izpodbijani odločbi se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na izjemi po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavljajo zatrjevani izjemi.
Izjema notranjega delovanja organa (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)
Skladno z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec pojasnjuje, da so s to izjemo varovani dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V to skupino izjem zato sodijo različna notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, policijska navodila za identifikacijo prestopnikov, pa tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora, navodila v zvezi s prevozom zapornikov, seznami opremljenosti z orožje in drugo obrambno opremo (za več glej Urška Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 300). Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa.
Za obstoj te izjeme morata biti nujno podana oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v katerem se zahteva škoda oz. povzročanje motenj pri delovanju organa, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. V končni fazi se moramo namreč zavedati, da imajo organi bore malo razlogov za nerazkritje svojega dela, če v resnici delajo v interesu javnosti in za njeno dobro, kot bi morali (Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, doktorska disertacija, str. 301).
Tudi Upravno sodišče RS je v zvezi z izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v sodbi št. I U 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011 navedlo, da "gre v konkretnem primeru za omejitev ustavne pravice posameznika in preko tega javnosti do dostopa do informacije javnega značaja iz določila 2. odstavka 39. člena Ustave na račun interesa države za nemoteno delovanje državnega organa na določenem področju. V vsakem primeru konflikta med ustavno pravico in interesom državnega organa je treba omejitev ustavnih človekovih pravic razlagati ozko, saj so po Ustavi v hierarhiji zavarovanih vrednot človekove pravice glede na njihovo osrednje mesto v Ustavi (2. odstavek 39. člena v II. poglavju Ustave), višje od interesa države za nemoteno delovanje na določenem področju, na katerega se zahtevani dokument nanaša. Zakonodajalec je namreč v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard onkraj dvoma, med tem ko je tožena stranka (v primeru, v katerem je odločalo sodišče – op. Pooblaščenca) uporabila nižji dokazni standard »da je zelo verjetno« da bi razkritje lahko pripeljalo do motenj."
Pooblaščenec je odločal o prekritih podatkih in obstoju izjem po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v naslednjih dokumentih:
Informativni izpis iz DDOKC PU Ljubljana, štd. 1866448 in Informativni izpis iz DDOKC PU Koper, štd. 358049; Iz dokumentov prvostopne zadeve je razvidno, da je organ prosilcu posredoval dokumenta na način, da je prekril vse podatke, razen podatkov o naslovu dokumenta, številki dokumenta, tipu zapisa, tel. št., ime in priimek osebe, ki je prejela sporočilo in napotila ter ime in priimek vodje izmene.
Pooblaščenec ugotavlja, da gre za informativna izpisa iz dnevnika dogodkov operativno komunikacijskega centra (v nadaljevanju DDOKC) PU Koper in Ljubljana, ki vsebujeta naslednje kategorije podatkov: štd, tip zapisa, datum, ura, tema, prijavitelj, čas dogodka, kraj, vsebina sporočila, poslani/obveščeni, povratne informacije, ukrepi, ostali ukrepi, informacije PP, sprejel, napotil, vodja izmene, datum izpisa, izpisal. Navedeni tip dokumenta nastane potem, ko občan pokliče na interventno številko policije 113, kjer interventni klic sprejme in evidentira policist operativno-komunikacijskega centra policijske uprave (v nadaljevanju OKC PU). Policist OKC PU torej v DDOKC (mrežna računalniška aplikacija policije) zapiše kratek povzetek pogovora s klicateljem in druge zaznave, ki vplivajo na reševanje, kraj dogodka in čas dogodka ter določi kategorizacijo (rop, umor, prometne nesreča, pretep,..) in prioriteto dogodka (nujni interventni, interventni,..). Policisti OKC PU na napotitvah, na podlagi zapisa policistov na sprejemu, sprejmejo odločitev, komu bodo odredili določeno nalogo in tega napotijo na kraj te naloge. Delo OKC PU se ne konča ob sprejemu klica, oziroma napotitvi, ampak šele z vpisom povratnih informacij o izvedenih ukrepih policije v DDOKC. V DDOKC se beležijo čas prihoda odrejenih policistov na kraj, ali imajo policisti dogodek pod kontrolo, kako poteka reševanje dogodka in druge povratne informacije s terena. Policisti OKC PU na napotitvah si s pomočjo teh povratnih informacij sami sebi pred oči postavijo sliko dogodka. Vodja izmene OKC PU na koncu še enkrat pregleda vsak zapis v DDOKC in preveri skladnost vsebine prijave s povratnimi informacijami s kraja, nujnost oz. pomembnost napotene patrulje in obveščene službe, morebitno dopolnitev in končni ukrep. Nato vsak zapis v DDOKC zaključi (realizira) in zaključeni zapisi se arhivirajo pet let v elektronski obliki. V zadevnem primeru zahtevana dokumenta predstavljata tak zaključen zapis iz DDOKC PU Koper in PU Ljubljana.
Po pregledu zahtevanih dokumentov in seznanitvi namena in delovanja interventne številke policije 113, Pooblaščenec ugotavlja, da je v zadevnem primeru klic na interventno številko policije 113 prejel OKC PU Ljubljana, ki je napravil zapis klica v DDOKC in nato obvestil OKC PU Koper. Slednji je nato odredil intervencijo, napoteni policist pa nato zapisal še povratne informacije ter kratko, jasno in jedrnato poročilo. Glede na navedeno DDOKC, kot mrežna računalniška aplikacija policije in informativni izpisi iz DDOKC, nedvomno izpolnjujejo prvi pogoj izjeme notranjega delovanja, saj gre za dokument, ki je namenjen izključno interni komunikaciji znotraj organa.
Za izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je potreben še drugi pogoj, t.j. da razkritje dokumenta resno ogrozi proces delovanja institucije (škodni test). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se organ v prvi vrsti sklicuje na dolžnost varovanja prijavitelja ter da bi se z razkritjem dokumentov razkrili postopki obveščanja policije in izvedeni ukrepi, s čimer bi bila razkrita taktika in metodika ravnanja policije. Prav tako so v izpisu zapisane precej občutljive informacije, ki se nanašajo na samo delo policistov, kot na primer klicni znaki. Po pregledu zahtevanih dokumentov se Pooblaščenec strinja z navedbo organa, da gre v določenem delu za dolžnost varovanja prijavitelja in da dokumenta vsebujeta tudi občutljive informacije, ki so namenjene notranjemu delovanju organa. Pooblaščenec ugotavlja, da DDOKC služi kot dnevnik, podobno kot je poročilo dežurnega policijske postaje, v katerega se takoj kronološko vpisujejo vse informacije o aktualnih dogodkih in poteku njihovega reševanja. Vpisi v DDOKC so kratki, jasni in nedvoumni, kar zagotavlja, da se kljub gostoti obravnave dogodkov ne porajajo dvomi v pravilnost odločitev in odrejenih nalog. Iz informativnega izpisa je razviden tudi reakcijski čas, torej čas od občanovega klica na interventno številko policije 113, do prihoda policijske patrulje ali kriminalistične ogledne skupine na kraj interventnega dogodka, dejanja ali pojava. Prav tako so razvidne tudi šifre in ukrepi policije ter številke patrulj. Z vidika presoje, ali bi vsi prekriti podatki resno ogrozi proces delovanja policije oziroma povzročili motnje v delovanju policije, je Pooblaščenec ugotovil, da to ne velja za vse prekrite podatke. Po oceni Pooblaščenca tako razkritje datuma in ure prejetega klica, teme in časa dogodka, na Informativnem izpisu iz DDOKC PU Ljubljana pa še podatkov pod poslani/obveščeni (ime in priimek policista), ukrepov in ostalih ukrepov ter na Informativnem izpisu iz DDOKC PU Koper tudi podatka o prijavitelju (kjer je navedena notranje organizacijska enota organa – OKC Ljubljana, ne pa druga fizična ali pravna oseba) nikakor ne more ogroziti delovanja policije. S temi podatki se namreč še ne razkrije proces in metoda ali taktika delovanja policije na podlagi prejetega klica na interventno številko 113, prav tako pa ne gre za informacije, ki bi lahko vplivale na delo organa v prihodnje oz. katerih razkritje bi organu povzročilo motnje pri delovanju. Upoštevaje navedeno je pritožba prosilca v tem delu utemeljena, organ pa je prosilcu dolžan omogočiti seznanitev še z navedenimi podatki iz dokumentov »Informativni izpis iz DDOKC PU Ljubljana, štd. 1866448« in »Informativni izpis iz DDOKC PU Koper, štd. 358049«, kot izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.
V preostalem delu glede dostopa do »Informativnega izpisa iz DDOKC PU Ljubljana, štd. 1866448« in »Informativnega izpisa iz DDOKC PU Koper, štd. 358049« pritožba ni utemeljena in se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne, saj sta podani izjemi po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da so podatki o klicnih znakih povezani z načinom, organizacijo in metodami dela policijske postaje in policistov, zato po presoji Pooblaščenca ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Nadalje podatki o prijavitelju in subjektu, pri katerem se je opravila intervencija (ime, priimek, naslov, rojstni datum) predstavljajo osebne podatke fizičnih oseb in tako varovan osebni podatek, saj Pooblaščenec ni našel pravne podlage za njihovo razkritje javnosti. Hkrati je Pooblaščenec ugotovil, da se podatki pod rubriko »vsebina sporočila« in v poročilu z varovanimi osebnimi podatki prepletajo do te mere, da ni mogoče izvesti delnega dostopa (7. člena ZDIJZ), ne da bi se ogrozila identifikacija posameznikov.
Izpis dogodka z dne 24. 10. 2012, št. poročila 412707-2012: iz dokumentov prvostopne zadeve je razvidno, da je organ prosilcu posredoval omenjeni dokument na način, da je prekril vse podatke, razen podatka o uri (od-do), šifri in številu zadev. Organ je podatke v omenjenem dokumentu zavrnil iz povsem enakih razlogov, kot dostop do podatkov v informativnih izpisih iz DDOKC. Pooblaščenec je pri pregledu dokumenta in presoji prekritih podatkov z vidika izjem ugotovil, da navedba datuma poročila, dežurnega (ki je javni uslužbenec) in opombe v uvodu, navedba datuma in ure, kdaj je bila zadeva rešena ter na koga je signirana (gre za javnega uslužbenca) predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, saj pri teh podatkih ne gre za nobeno izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Razkritje navedenih podatkov nikakor ne bi ogrozilo delovanja organa, saj ti ne razkrivajo samega procesa in metode dela policije. Hkrati pa gre za navedbo imena javnih uslužbencev - policistov ter datum in čas opravljanja dela, torej podatke, ki so javni tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je pritožba prosilca v tem delu utemeljena, zato je Pooblaščenec odločbo na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP v tem delu odpravi in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Preostali prekriti podatki pa po mnenju Pooblaščenca predstavljajo izjemo in je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do podatkov o subjektu (fizična oseba) zaradi izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) ter podatka o tem, kdo je interveniral (šifra policista, ki je hkrati tudi njegov klicni znak) in opisu zadeve zaradi izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Opis v zadevnem dokumentu je povsem identičen kratkemu opisu dogodka v Informativnem izpisu iz DDOKC PU Koper, štd. 358049 in razkriva sam potek intervencije od klica na intervencijsko številko policije 113 do zaključka zadeve, vključno z izvedenimi ukrepi, šiframi in številkami patrulje, itd. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da podatki pod rubriko »interveniral« in »opis« predstavljajo izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre, prvič, za dokument, ki je namenjen notranji rabi organa (poročilo, izpis dogodka iz policijske aplikacije) in, drugič, za informacije, katerih razkritje bi ogrozilo delovanje organa oz. povzročilo motnje pri delovanju organa (razkriva potek intervencije, metode dela, uporabljene ukrepe, šifre patrulje, itd.). Ker je za te prekrite podatke ugotovljena izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in instituta delnega dostopa ni mogoče uporabiti, se dostop do teh podatkov v celoti zavrne. Glede podatka o subjektu (ime, priimek in naslov) Pooblaščenec ugotavlja, da gre za fizično osebo in varovan osebni podatek, saj Pooblaščenec ni našel pravne podlage za razkritje njenega osebnega imena in naslova.
Pooblaščenec tako zaključuje, da je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do podatka o subjektu zaradi varstva osebnih podatkov in podatka iz rubrike »interveniral« in »opis«, zaradi izjeme notranjega delovanja organa, zato je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena in se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
Dnevni razpored dela za 11. 9. 2012: iz dokumentov prvostopne zadeve je razvidno, da je organ prosilcu posredoval dokument na način, da je v tabeli dnevnega razporeda dela v celoti prekril podatke v stolpcih »vrsta dela«, »opomba« in »prevoz«, pod rubriko »odsotni« šifro in razlog odsotnosti, celotno rubriko »legenda« ter celotno tretjo stran, ki predstavlja zapis pomembnejših dogodkov.
Dnevni razpored dela je dokument, s katerim vodstvo policijske postaje, pa tudi druge policijske enote, oblikujejo nek način vodenja in nadziranja zaposlenih. V zadevnem razporedu dela je naveden razpored dela policistov na točno določen dan na način, da je razvidno, kateri policisti so prisotni in odsotni, vključno z navedbo razloga odsotnosti, kakšno vrsto dela opravlja posamezen policist oz. za katero področje dela policije je tisti dan pristojen, delovni čas policista, sredstva, ki jih policisti uporabljajo pri svojem delu, teren dela, itd. Sestavni del dnevnega razporeda dela so tudi zapisi o pomembnejših dogodkih tistega dne, ki so dokaz policistov o izpolnitvi zadanih nalog. Vodja policijske postaje tako lahko ugotavlja, kako policisti opravljajo svoje delo in kaj se je tistega dne dogajalo pri njihovem delu.
Pooblaščenec ugotavlja, da dnevni razpored dela nedvomno izpolnjuje prvi pogoj izjeme notranjega delovanja, saj gre za dokument, ki je namenjen interni komunikaciji znotraj organa. Namreč z dnevnim razporedom dela vodja odredi, kako bo potekalo delo policijske postaje točno določenega dne. Z njim da navodilo, za kaj oz. za katero področje dela policije je tisti dan pristojen posamezen policist, katera sredstva so mu na razpolago itd. Zapis pomembnejših dogodkov pa predstavlja interni opomnik, ki je namenjen vodstvu policijske postaje za namen kontroliranja opravljanja dela policistov. Pooblaščenec tako zaključuje, da je dnevni razpored dela z zapisi dokument, ki je namenjen interni komunikaciji organa, saj iz njega izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika.
Da je izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana, je potrebno ugotoviti, ali razkritje dokumenta resno ogrozi proces delovanja institucije (škodni test). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ izvedel škodni test in navedel, da če bi se dnevniki razporeda dela s poročili policistov razkrili, bi notranje delovanje organa postalo javno obravnavano, kar bi neposredno vplivalo na delo policistov. Le-ti bi se zatekali k drugim načinom poročanja ter mnogih zadev, ki jih sedaj zapišejo in opišejo, ne bi navedli. Razkritje zahtevanega dokumenta bi negativno vplivalo tudi na vodjo enote in njegove pomočnike, ki bi naloge pričeli odrejati ustno v zavedanju, da bodo te skupaj s poročili javno obravnavane. Z razkritjem bi tako negativno vplivali na način vodenja organa in nadzora zaposlenih, kar bi vplivalo na delovanje in dejavnost tudi v drugih enotah. Z razkritjem bi dosegli nasprotni učinek od transparentnosti delovanja, ki je osnovni moto ZDIJZ. Nadalje organ navaja, da so na dnevnem razporedu dela zapisane tudi precej občutljive informacije, ki se nanašajo na delo policistov, to so klicni znaki in sredstva, ki jih policisti uporabljajo pri svojem delu. To je tudi poročilo, ki precej podrobno opisuje delo policistov v okviru določene izmene, njihovo gibanje na določeni relaciji, ure izvajanja ukrepa ipd. Če bi bil dnevni razpored dela javno dostopen, bi se razkrila metoda dela in izvajanja uradnih nalog, kar bi povzročilo motnje pri delovanju organa.
Pooblaščenec je pregledal dnevni razpored dela in ugotovil, da so na njem zapisane precej občutljive informacije, ki se nanašajo tako na potek in način dela policijske postaje, kot na samo delo točno določenega policista. Kot že omenjeno, so na dnevnem razporedu dela navedene vrste dela, iz katerih so razvidne različne policijske akcije in druge naloge, ki so jih policisti dolžni izvesti tekom delovnega časa, lokacija oz. gibanje policistov po različnih lokacijah, klicni znaki ter uporabljena sredstva, ki razkrivajo registrske številke prevoznih sredstev, ne samo prepoznavnih policijskih avtomobilov, temveč tudi tistih civilnih, ki so namenjeni kriminalistom. Po presoji Pooblaščenca zahtevane informacije nedvomno razkrivajo metode dela oz. izvajanje uradnih nalog organa, razkritje teh informacij, pa bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, saj bi v končni fazi takšno razkrivanje občutljivih notranjih informacij posameznikom lahko omogočilo, da ugotovijo, kako se izogniti pravnim pravilom ali jih kršiti, ne da bi jih organ pri tem lahko izsledil. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je glede prekritih podatkov Dnevnega razporeda dela za 11. 9. 2012, brez zapisa oz. poročila, izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana, saj sta izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme. Organ je v tem delu pravilno odločil in prosilcu, v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, posredoval le podatke o imenih javnih uslužbencev – policistov, njihovem delovnem času ter številčnem pregledu delavcev v enoti. Vse ostale informacije, navedene na predmetnem dokumentu, se po mnenju Pooblaščenca ne nanašajo neposredno na delovno razmerje konkretnih javnih uslužbencev, pač pa se nanašajo na način, organizacijo in metode dela policijske postaje in policistov, zato po presoji Pooblaščenca niso prosto dostopne informacije javnega značaja. Ker je za prekrite podatke ugotovljena izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in se dostop do teh podatkov zavrne že na podlagi ugotovljene izjeme, Pooblaščenec obstoja morebitnih ostalih izjem ne bo ugotavljal. Pooblaščenec tako zaključuje, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
Glede zapisa oz. poročila, ki je sestavni del dnevnega razporeda, Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet zahteve in tega pritožbenega postopka le prvi zapis o intervenciji (dogodku). Pri pregledu zapisa Pooblaščenec ugotavlja, da navedba datuma in ure dogodka, imena in priimka policista (ki je javni uslužbenec), datuma, kdaj je bila zadeva rešena ter naslova zadeve brez priimka predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, saj pri teh podatkih ne gre za nobeno od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Razkritje navedenih podatkov nikakor ne bi ogrozilo delovanja organa, saj ne razkrivajo samega procesa in metod dela policije. Hkrati pa gre za navedbo imena javnega uslužbenca - policista ter datuma in časa opravljanja dela, torej podatke, ki so javni že na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je pritožba prosilca v tem delu utemeljena, zato je Pooblaščenec odločbo, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, v tem delu odpravi in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Preostali podatki v zadevnem poročilu po mnenju Pooblaščenca predstavljajo varovane podatke in je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do podatkov o priimku fizične osebe iz zadeve in o subjektu (fizična oseba) zaradi izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) ter podatka o tem, kdo je interveniral (šifra policista, ki je hkrati tudi njegov klicni znak) in opisu zadeve, zaradi izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da so ti podatki povsem identični podatkom iz dokumenta »Izpis dogodka z dne 24. 10. 2012, št. poročila 412707-2012«, do katerih se je Pooblaščenec zgoraj že opredelil in se torej, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na že podano obrazložitev zgoraj.
Delovni nalog interventne patrulje I za 11. 9. 2012 s poročilom, ki ga je organ prosilcu posredoval na način, da je prekril vse podatke, razen podatka o imenu in priimku policistov ter podatka o dnevu in uri.
Pooblaščenec ugotavlja, da je delovni nalog dokument, ki ga policistu izda komandir policijske postaje, ki vodi policijsko postajo. Ta načrtuje, organizira, usmerja in nadzoruje opravljanje dela iz pristojnosti policijske postaje, zagotavlja zakonito, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog, odreja ukrepe in odloča v skladu z zakoni in pooblastili, ki jih nanj prenese direktor policijske uprave. Komandir z delovnim nalogom odredi delo posameznim policistom. Poročilo, ki je sestavni del delovnega naloga, pa je dokaz podrejenih o izpolnitvi zadanih nalog. Gre za dokument, za katerega lahko rečemo, da je namenjen internemu poslovanju organa in je kot tak torej v zvezi z notranjim delovanjem organa. Prvi pogoj za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je tako v konkretnem primeru izpolnjen, zato je potrebno preveriti, ali je izpolnjen tudi drug pogoj. V drugem delu te izjeme se zahteva strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta resno ogroziti proces delovanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe izvedel škodni test in navedel podobne argumente kot pri dnevnem razporedu dela.
Pooblaščenec je podrobno pregledal delovni nalog ter ob tem ugotovil, da so na delovnem nalogu zapisane občutljive informacije, kot so klicni znak in podatki o vozilu. Ti podatki po mnenju Pooblaščenca prestanejo drugi pogoj izjeme notranjega delovanja organa, saj bi njihovo razkritje povzročilo motnje v delovanju organa. Gre namreč za podatke, ki se nanašajo na način, organizacijo in metode dela policistov in je zato podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede preostalih podatkov na delovnem nalogu, vključno s poročilom, pa Pooblaščenec ugotavlja, da ne prestanejo škodnega testa, torej drugega pogoja za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec se strinja z navedbo organa, da so na delovnem nalogu navedene imena različnih policijskih akcij in drugih nalog, ki so jih policisti dolžni izvesti tekom delovnega časa ter opremo, ki jo policisti uporabljajo pri svojem delu, vendar so ti podatki navedeni na splošno, tako da so naštete splošne naloge policije, naloge s področja kriminalitete in prometne varnosti. Dejansko gre za niz pristojnosti policije, ki izhajajo iz predpisov s področja dela organa in torej njihovo razkritje ne bi ogrozilo notranjega delovanja organa in mu s tem povzročilo škodo pri nadaljnjem delovanju. Iz naštetih nalog, akcij in opreme ne izhaja podroben opis in razčlenitev nalog, metode izvajanja akcij, ampak samo dejstvo, katere so določene naloge določenega policista na določen dan. Pooblaščenec še pojasnjuje, da se opredelitev nalog oz. pristojnosti nanaša na delovno razmerje javnega uslužbenca in je potrebno ta del informacij razkriti tudi z vidika t.i. »izjeme od izjem« po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Iz samega delovnega naloga tudi ne izhaja, kako je policist opravil naloge, kaj je pri tem opazil, kako so potekali dogodki na kraju asistence, itd. Te informacije posledično lahko izhajajo šele iz poročila, ki je sestavni del delovnega naloga. Poročilo opisuje delo policistov v okviru določene izmene, njihovo gibanje po različnih lokacijah, ure opravljanja kontrol in ugotovitve. Pooblaščenec se nedvomno strinja z organom, da je za uspešno in učinkovito vodenje policijskih postaj pomembno, da policisti podajo jasna, točna in podrobna poročila o svojem delu. Ne strinja pa se z navedbo organa, da bi lahko razkritje poročil policistov negativno vplivalo na način vodenja policijskih postaj, in sicer tako na delo nadrejenih kot tudi na delo podrejenih, ter da iz njih izhajajo metode dela oz. izvajanja uradnih nalog organa in da bi v končni fazi takšno razkrivanje občutljivih notranjih informacij organa posameznikom omogočilo, da ugotovijo, kako se izogniti pravnim pravilom ali jih kršiti, ne da bi jih organi pregona pri tem izsledili. Informacije o tem, da so bili določeni policisti na določen dan prisotni pri točno določeni nalogi in katere pristojnosti so pri tem imeli, namreč ne morejo vplivati na organizacijo dela policije in na izvajanje njenih nalog v prihodnje. Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da ni izpolnjen drugi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja, in sicer organu ni uspelo izkazati, kakšne motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa bi povzročilo razkritje konkretnih informacij. V skladu s tem izjema notranjega delovanja v tem delu predmetnega dokumenta ni podana.
Glede na dejstvo, da izjema notranjega delovanja ni podana, je Pooblaščenec podatke presojal še v vidika morebitnega obstoja drugih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da so v poročilu navedeni osebni podatki, kot so ime, priimek, datum rojstva, naslov, avtomobil, registrska številka ter drugi podatki, ki se nanašajo na posameznike. Navedeni osebni podatki predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj Pooblaščenec ni zasledil pravne podlage za njihovo razkritje. Hkrati je Pooblaščenec ugotovil, da se podatki v poročilu, pod stolpcema »kratka obrazložitev opravljenega dela in opravljene naloge« ter »ukrep«, z varovanimi osebnimi podatki prepletajo do te mere, da ni mogoče izvesti delnega dostopa (7. člena ZDIJZ), ne da bi se ogrozila identifikacija posameznikov.
Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je organ pravilno odločil in zavrnil dostop do klicnega znaka interventne patrulje, podatkov o vozilu ter podatkov iz poročila pod stolpcema »kratka obrazložitev opravljenega dela in opravljene naloge« ter »ukrep«. V tem delu je pritožba prosilca tako neutemeljena in se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne. V preostalem delu je pritožba prosilca utemeljena in se odločba na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP v tem delu odpravi in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka