Prosilec - Okrožno sodišče v Celju
+ -Številka: 090-28/2013/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je zahteval podatke, vezane na prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v zvezi z osebnimi stečaji. Organ je zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na podatke o višini izplačanih sredstev v ugodenih zadevah dodelitve BPP v zvezi s postopki osebnih stečajev, saj z informacijo ne razpolaga. Pooblaščenec je pritožbo stranskega udeleženca zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo.
ODLOČBA:
Številka: 090-28/2013/2
Datum: 22. 3. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), z dne 24. 1. 2013 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje (v nadaljevanju organ) št. Su 230103/2013, z dne 18. 1. 2013, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 24. 1. 2013 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje, št. Su 230103/2013, z dne 18. 1. 2013 se zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je od organa dne 22. 11. 2012 zahteval podatke, vezane na prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z osebnimi stečaji, in sicer podatke o tem, koliko tovrstnih prošenj je bilo organu posredovano od uvedbe instituta osebnega stečaja dalje (od 30. 9. 2008) po posameznih letih, za leto 2012 pa tudi po posameznih mesecih, s podatki o številu vlog, številu odobritev in skupnem znesku tako odobrenih sredstev brezplačne pravne pomoči (BPP) za namen uvedbe oz. vodenja osebnega stečaja (plačilo začetnega predujma ipd.).
Organ je dne 14. 12. 2012 prosilcu posredoval podatke o številu vloženih prošenj in ugodenih zadev v zvezi s postopki osebnih stečajev za leta 2008 (od 30.9. do 31.12.), 2009, 2010 in 2011, za leto 2012 pa s podatki po mesecih, pri čemer je pojasnil, da so v številu prošenj oz. ugodenih zadev za leto 2009 in 2010, poleg vloženih prošenj v zvezi s postopki osebnih stečajev, zajete tudi vložene prošnje za stečaji postopek nad pravno osebo. V delu zahteve prosilca, ki se nanaša na podatke o višini izplačanih sredstev v ugodenih zadevah dodelitve BPP v zvezi s postopki osebnih stečajev, je organ dne 18. 1. 2013 izdal odločbo št. Su 230103/2013, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Z informacijo, ki jo zahteva prosilec, namreč organ ne razpolaga.
Prosilec se je na zgoraj navedeno odločbo pritožil dne 24. 1. 2013 in v pritožbi navedel, da je identično zahtevo naslovil na vsa okrožna sodišča v državi in da je od večine naslovnikov v roku prejel vse zahtevane informacije. Zato meni, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je dne 1. 2. 2013, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba prosilca ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz pritožbe prosilca z dne 24. 1. 2013 izhaja, da se pritožuje v zavrnilnem delu – torej glede zavrnjenega dostopa do informacij o znesku izplačanih sredstev v zadevah BPP v zadevah osebnega stečaja za obdobje 2008 do 2012. Zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal utemeljenost pritožbe le v navedenem delu.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) javni zavodi. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da gre za informacije, ki izhajajo iz delovnega področja organa. Zato je v nadaljevanju Pooblaščenec ugotavljal, ali organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga v materializirani obliki.
Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da podatkov o izplačanih zneskih BPP v zadevah osebnega stečaja ni mogoče pridobiti iz BPP vpisnika brez posebne analize in ustvarjanja novega dokumenta. Iz BPP vpisnika je namreč mogoče pridobiti le skupni znesek izplačanih sredstev za določeno obdobje za vse BPP zadeve in torej ne le za BPP zadeve v zadevah osebnega stečaja. Hkrati pa organ za pridobitev podatkov o izplačanih sredstvih v postopkih osebnih stečajev števila ugodenih zadev ne more zgolj pomnožiti z višino plačanega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, saj ti podatki ne bi bili natančni, temveč le pavšalni. Višina predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ni v vseh stečajnih zadevah enaka, saj gre lahko za različne oblike odobrene BPP (prvi pravni nasvet, svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, sestava in vložitev vloge za začetek stečajnega postopka, oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka...). Za pridobitev natančnih podatkov o izplačanih sredstvih v postopkih osebnih stečajev, bi morali po BPP vpisniku pregledati vsako posamezno ugodeno zadevo v postopku osebnega stečaja in tako pridobljene zneske seštevati.
Prosilec se v pritožbi sklicuje predvsem na odgovore drugih sodišč, ki jim je posredoval identično zahtevo po izplačanih zneskih BPP v zadevah osebnega stečaja. Sodišča so namreč število ugodenih zadev pomnožila z višino plačanega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, kar bi lahko storil tudi organ.
Pooblaščenec ugotavlja, da Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZFPPIPP) sicer res v 233. členu vsebuje določbo o predujmu za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka in dopolnitev nepopolnega predloga. Glede na sedmi odstavek tega člena, v primeru, ko je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za založitev predujma, sodišče, ki vodi stečajni postopek, s sklepom o začetku stečajnega postopka, odloči, da se iz proračuna sodišča opravijo naslednja plačila:
1. znesek v višini pavšalnega nadomestila za objave nakaže AJPES v skladu s petim odstavkom 122. člena ZFPPIPP in
2. znesek v višini vsote zneskov iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena (znesek najnižjega nadomestila upravitelja iz 1. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP in pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, določenem s predpisom iz 3. točke 114. člena tega zakona) nakaže v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika.
Pooblaščenec ugotavlja, da navedena določba ZFPPIPP določa le način določitve predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ne pa tudi načina določitve dejanskih stroškov postopka osebnega stečaja, ki so lahko razvidni šele po zaključku vsakega postopka ali vsaj ob vsakem opravljenem dejanju v postopku. Kot navaja že organ v izpodbijani odločbi, bi s tem, ko bi pomnožil število ugodenih zadev z višino plačanega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, prosilcu lahko dal le pavšalne podatke, ki ne bi predstavljali resničnega stanja. Prosilec bi s tem dobil le podatke o tem, kolikšni so bili predujmi za kritje začetnih stroškov posameznih stečajnih postopkov, ne pa tudi, kolikšni so bili dejanski stroški postopkov osebnih stečajev oz., v kolikor postopek še ni zaključen, vsaj opravljenih dejanj v postopkih osebnih stečajev. Posledično prosilec tudi ne bi dobil podatkov o tem, kolikšni so dejanski izplačani zneski BPP v zadevah osebnega stečaja, kar je bil predmet njegove zahteve. Glede na vse navedeno Pooblaščenec nima razloga, da ne bi verjel organu, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga in bi jih moral šele ustvariti tako, da bi seštel vse zneske odobrene BPP v posameznih zadevah osebnega stečaja.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času vložitve zahteve prosilca nima. Iz opredelitve informacije javnega značaja namreč izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, izdelava statistike, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja. Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da informacije, ki jih zahteva prosilec, ne obstajajo v materializirani obliki in bi jih moral organ šele ustvariti, česar pa ni dolžan storiti. Pooblaščenec je tako ugotovil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju št. Su 230103/2013 z dne 18. 1. 2013. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka