Odvetniška pisarna Leben, Miklič, Rozman d.o.o. - Elektro Ljubljana
+ -Številka: 090-26/2013/6
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval dokumente (izjave, solasja lastnikov, pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti) v zvezi z izgradnjo, uporabo in vzdrežavnjem konkretnega daljnovoda. Pooblaščenec je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podana izjema poslovne skrivnosti, na katero se je skliceval organ, in sicer niti po subjektivnem niti po objektivnem kriteriju iz 39. člena ZGD-1. Se pa v zahtevanih dokumentih nahajajo varovani osebni podatki. Slednje je možno z uporabo določbe o delnem dostopu iz dokumentov na preprost način izbrisati, tako da posamezniki na dokumentih niso več določljivi. Tako anonimizirane dokumente mora organ posredovati prosilcu.
ODLOČBA:
Številka: 090-26/2013/6
Datum: 2. 4. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Odvetniške pisarne LMR, d.o.o., Dunajska cesta 151, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo družbe Elektro Ljubljana Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 6/2013-AR/EH z dne 3. 1. 2013, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 23. 1. 2013 se delno ugodi in se izpodbijana odločba organa št. 6/2013-AR/EH z dne 3. 1. 2013 delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
Iz mape Novo mesto:
- seznam lastnikov parcel, po katerih bo potekala gradnja 20kv DV - povezava DV Podgrad, Cerovec in Jugorje-Suhor, pri čemer je organ dolžan izbrisati vsa imena, priimke in naslove fizičnih oseb ter vse podpise fizičnih oseb,
- seznam lastnikov parcel, preko katerih bo potekal 20kV daljnovod in na kateri bo postavljena transformatorska postaja Cerovec, pri čemer je organ dolžan izbrisati vsa imena, priimke in naslove fizičnih oseb ter vse podpise fizičnih oseb,
Iz mape Litija:
- izjave lastnikov zemljišč za parc. št. 1386/2 in nasl., 1275 in nasl, 1360/2, 1270/2, 1274 in nasl., 1353 in nasl., vse k.o. Jablanica, za parc. št. 64/2, 8/1 in nasl., 11 in nasl., vse k.o. Liberga, in za parc. št. 65/1 in nasl., 8/2 in nasl., vse k.o. Liberga, Jablanica, pri čemer je organ iz vseh dokumentov dolžan izbrisati vsa imena, priimke in naslove fizičnih oseb ter vse podpise fizičnih oseb,
Iz mape Kamnik:
- izjavo lastnika zemljišča parc. št. 893 in nasl., k.o., Hruševka, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime oz. podpis fizične osebe,
- izjave lastnikov zemljišč za parc. 55, 50 in nasl., 533 in nasl., 548 in nasl., 761 in nasl., 744, 743, 733 in nasl., 727/1 in nasl., 786, 776/1 in nasl., 842, 797/1 in nasl., vse k.o. Hruševka, pri čemer je organ iz vseh dokumentov dolžan izbrisati vsa imena, priimke in naslove fizičnih oseb ter vse podpise fizičnih oseb,
- soglasje Vaške skupnosti Lenart, z dne 11. 11. 1999, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime, priimek in podpis fizične osebe,
- soglasje Vaške skupnosti Sidraž, z dne 2. 12. 1999, pri čemer je organ dolžan izbrisati podpis fizične osebe,
- služnostno pogodbo z dne 19. 5. 1999, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime, priimek, naslov in podpis fizične osebe, kjer se ti podatki na dokumentu pojavijo,
- pogodbo o uporabi zemljišča za parc. št. 1300 in nasl., k.o. Šentruška gora, z dne 19. 5. 1999, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime, priimek, naslov in podpis fizične osebe, kjer se ti podatki na dokumentu pojavijo,
- pogodbo o uporabi zemljišča za parc. št. 1327/1 in nasl., k.o. Šentruška gora, z dne 19. 5. 1999, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime, priimek, naslov in podpis fizične osebe, kjer se ti podatki na dokumentu pojavijo,
- pogodbo o uporabi zemljišča za parc. št. 1315 in nasl., k.o. Šentruška gora, z dne 30. 5. 2000, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime, priimek, naslov in podpis fizične osebe, kjer se ti podatki na dokumentu pojavijo,
- pogodbo o uporabi zemljišča za parc. št. 1331, k.o. Šentruška gora, z dne 19. 5. 1999, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime, priimek, naslov in podpis fizične osebe, kjer se ti podatki na dokumentu pojavijo,
- pogodbo o uporabi zemljišča za parc. št. 1339, k.o. Šentruška gora, z dne 26. 5. 1999, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime, priimek, naslov in podpis fizične osebe, kjer se ti podatki na dokumentu pojavijo,
- pogodbo o uporabi zemljišča za parc. št. 1410, k.o. Šentruška gora, z dne 19. 5. 1999, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime, priimek, naslov in podpis fizične osebe, kjer se ti podatki na dokumentu pojavijo,
- pogodbo o uporabi zemljišča za parc. št. 1838, k.o. Šentruška gora,
- izjave lastnikov zemljišč za parc. št. 1016 in nasl., 930 in nasl., 308, 947/2 in nasl., 950/2 in nasl., 323 in nasl., 941 in nasl., 871 in nasl., 854/1 in nasl., 852, 935 in nasl., 836/2 in nasl., vse k.o. Hribi, pri čemer je organ iz vseh dokumentov dolžan izbrisati vsa imena, priimke in naslove fizičnih oseb ter vse podpise fizičnih oseb,
- izjave lastnikov zemljišč za parc. št. 340 in nasl., 341/1, 343, 342, 338/1, vse k.o. Šmartno, za parc. št. 356, 365 in nasl., 386 in nasl., 361/1, vse k.o. Hruševka, in za parc. št. 918 in nasl., k.o. Hruševka in Šmartno v Tuhinju, pri čemer je organ iz vseh dokumentov dolžan izbrisati vsa imena, priimke in naslove fizičnih oseb ter vse podpise fizičnih oseb,
- izjava Gozdnega gospodarstva Ljubljana, z dne 11. 5. 1988,
- izjava lastnika zemljišč parc. št. 540 in nasl, k.o. Znojile, pri čemer je organ iz dokumenta dolžan izbrisati ime, priimek in naslov ter podpis fizične osebe.
2. Glede dokumentov, ki pri organu ne obstajajo, se pritožba prosilca zavrne.
3. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je 21. 9. 2012 od organa zahteval, da mu na podlagi ZDIJZ posreduje fotokopije ali elektronski zapis naslednjih dokumentov:
1. izjave ali soglasja sedanjih ali prejšnjih lastnikov nepremičnin, ki jih je prosilec opredelil s podatkom o katastrski občini in parcelni številki, o izgradnji, uporabi in vzdrževanju električnega daljnovoda, ki poteka preko naštetih nepremičnin,
2. pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti za potrebe izgradnje, uporabe in vzdrževanje električnega daljnovoda za naštete nepremičnine.
Organ je dne 26. 9. 2012 izdal odločbo št. 544/2012-AR/EH, s katero je v celoti zavrnil zahtevo prosilca, in sicer iz razloga varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in iz razloga varstva poslovne skrivnosti iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper navedeno odločbo organa dne 15. 10. 2012 vložil pritožbo, na podlagi katere je Pooblaščenec dne 12. 12. 2012 izdal odločbo št. 090-222/2012/2, s katero je izpodbijano odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje in kršil pravila upravnega postopka, saj ni izkazal, da je dejansko preveril obstoj zahtevanih dokumentov, izjeme pa je uporabil zgolj pavšalno. Organ je tudi navedel, da bi ob prekritju osebnih podatkov ostali le tipski dokumenti, brez vsebinske vrednosti za prosilca. Pooblaščenec se s tem ni strinjal, saj je med drugim ugotovil, da zemljiškoknjižne oznake nepremičnin niso varovani osebni podatki in bi jih organ lahko posredoval prosilcu. Tako dokumenti ne bi bili le prazni, tipski dokumenti.
V ponovljenem postopku je organ dne 3. 1. 2013 izdal odločbo št. 6/2013-AR/EH, s katero je zahtevo prosilca ponovno v celoti zavrgel. V odločbi je organ zapisal, da prosilec nima nikakršnega drugega interesa v zvezi z zahtevanimi podatki, kot le zbrati od organa podatke, na podlagi katerih bi v imenu lastnikov zemljišč lahko sprožil morebitne odškodninske postopke. Na podlagi navedenega in z obzirom na dejavnost prosilca organ sklepa, da prosilec informacije zahteva za pridobitne namene. Organ je nadalje ugotovil, da zahtevana dokumentacija obstaja in vsebuje osebne podatke fizičnih oseb in podatke organa ter konkretne določbe o pravicah in obveznostih strank sporazuma, soglasja ali služnostne pogodbe. Organ tudi zaradi poslovnih koristi teh podatkov ne želi razkriti tretjim osebam. Nesporno je, da bi organu z razkritjem informacij lahko nastala škoda, če se namreč ugotovi, da za neko zemljišče ni soglasja za gradnjo elektroenergetske infrastrukture, bi to soglasje morali dokazovati na drug način, v sodnem sporu in z večjimi stroški, morda pa bi sodišče odločilo celo v škodo organa. Glede navedb Pooblaščenca, da dokumenti fizičnih oseb ne morejo vsebovati poslovnih skrivnosti, organ navaja primeroma sklenjeno služnostno pogodbo med pravno in fizično osebo, po kateri bi fizična oseba za podelitev služnosti na določenem zemljišču pridobila določeno materialno korist. Fizična oseba je torej razpolagala s svojim zemljiščem na način, da je sklenila pravni posel, za katerega je dobila celo plačilo (ker je večje, kot v podobnih primerih, tega ni želela razkriti), zato je po mnenju organa pogodba poslovna skrivnost za obe stranki, tako fizično kot pravno osebo. Glede konkretizacije poslovne skrivnosti organ nadalje navaja, da se lahko tretja oseba z zahtevanimi informacijami okoristi na način, da od organa za podoben primer zahteva večjo odškodnino, lahko zahteva umik infrastrukture ipd. Organ ne more natančno konkretizirati, v čem točno leži izjema od prostega dostopa, saj tudi prosilec ni konkretiziral svoje zahteve. Nadalje organ opozarja, da je elektroenergetska infrastruktura široko razvejano omrežje in zaseda množico zemljišč, glede na določbe ZDIJZ, pa lahko po mnenju Pooblaščenca vsakdo, tudi brez kakršnega koli interesa, zahteva dostop do dokumentacije za vsako od teh zemljišč. Torej bi moral organ na zahtevo kogarkoli zbirati in pregledati tisoče dokumentov, upoštevati določbe glede poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov ter nato to množico listin poslati prosilcu. Slednji pa je lahko, glede na gramatično razlago določb ZDIJZ, vsakdo in lahko kadarkoli zahteva dokumente za neomejeno število nepremičnin. Organ opozarja, da je prebiranje tolikšne dokumentacije na zahtevo vsakogar in kadarkoli in v kateremkoli obsegu nemogoče. Organu bi s posredovanjem zahtevane dokumentacije torej nastala škoda, tako z vidika nadaljnje uporabe dokumentacije s strani prosilca, poleg tega pa bi zbiranje dokumentacije nesorazmerno obremenilo delovni proces organa, ki bi mu tudi tako lahko nastala poslovna škoda. Organ pa se strinja z mnenjem prosilca in Pooblaščenca, da podatki o nepremičninah niso osebni podatki in tudi ne poslovna skrivnost, so pa takšnega varstva deležna soglasja z osebnimi podatki oseb, ki so soglasja podpisala. Glede opozorila Pooblaščenca, da se poraja vprašanje, ali v primeru podatkov o elektroenergetski infrastrukturi sploh lahko govorimo o poslovni skrivnosti, pa se organ strinja s Pooblaščencem, da so ti podatki načeloma javni (kaj in kje je zgrajeno), nasprotno pa so zagotovo poslovna skrivnost podatki, ki se nanašajo na finančno plat izgradnje infrastrukture. Organ je zaradi vsega navedenega zahtevo zavrnil, pri tem pa še opozoril, da so vsi dokumenti v zvezi z gradnjo elektroenergetske infrastrukture na navedenih zemljiščih (tudi soglasja, izjave in služnostne pogodbe) na razpolago v evidencah (arhivih) pristojnih organov, v konkretnem primeru UE Kamnik, Litija, Trbovlje in Novo mesto.
Zoper odločbo organa z dne 3. 1. 2013 je prosilec pri organu, dne 24. 1. 2013 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da od naslovnega organa ni zahteval varovanih osebnih podatkov, pač pa je zahteval izročitev kopij, soglasij, izjav oziroma pogodb v zvezi z izgradnjo, uporabo in vzdrževanjem električnega daljnovoda, kakor poteka prek navedenih nepremičnin. Zahtevane listine ne predstavljajo osebnih informacij. Organ bi moral ravnati skladno s 7. členom ZDIJZ in prosilcu omogočiti delni dostop tako, da bi iz zahtevanih dokumentov izločil osebne podatke in dokumente tako anonimiziral. Navedbe organa, da naj bi pritožnik posredovane informacije uporabil proti organu, so povsem neupoštevne, saj organ ne navede nobenega razloga za takšno stališče, prav tako pa to ne predstavlja pravno utemeljenega razloga za zavrnitev zahteve. Stališča glede morebitnega razkritja poslovnih skrivnosti pa je Pooblaščenec utemeljil že v svoji prvi odločbi. Končno se prosilec še sprašuje, kako je naslovni organ prišel do sklepa, kot izhaja iz njegove odločbe, saj prosilec sploh ne zahteva, naj mu organ posreduje tudi podatke o višini odškodnin, ki so bile (ali naj bi bile) izplačane posameznim lastnikom.
Organ je pritožbo v skladu z 245. členom ZUP, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 30. 1. 2013. Organ je presodil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. Dne 21. 3. 2013 je organ Pooblaščencu posredoval še popolne dokumente, ki so predmet tega pritožbenega postopka.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V konkretnem primeru je najprej treba ugotoviti, da dokumenti, ki jih prosilec zahteva, torej izjave ali soglasja sedanjih ali prejšnjih lastnikov nepremičnin, ki jih je prosilec opredelil s podatkom o katastrski občini in parcelni številki, o izgradnji, uporabi in vzdrževanju električnega daljnovoda, ki poteka prek naštetih nepremičnin, in pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti za potrebe izgradnje, uporabe in vzdrževanje električnega daljnovoda za naštete nepremičnine, pri organu nedvomno obstajajo, in jih je organ tudi posredoval Pooblaščencu. Organ je sicer Pooblaščencu posredoval večjo količino dokumentacije, ki se nanaša na konkreten električni daljnovod, vendar vsi posredovani dokumenti (npr. gradbena dovoljenja, odločbe, ipd.) ne ustrezajo zahtevi prosilca, ki je izrecno zahteval le izjave ali soglasja lastnikov določenih nepremičnin ter pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti glede teh nepremičnin. Zaradi navedenega je Pooblaščenec odločal le o teh dokumentih, do drugih pa se ni opredeljeval, saj niso predmet prosilčeve zahteve, Pooblaščenec pa v pritožbenem postopku ne sme odločati izven ali preko prosilčeve zahteve.
Prav tako je organ Pooblaščencu pojasnil, da je Pooblaščencu na njegov poziv posredoval vse dokumente, s katerimi v zvezi z zahtevo prosilca razpolaga oziroma, ki jih poseduje v arhivu. V preostalem delu pa bi se, v skladu z gradbeno in upravno zakonodajo, tovrstna dokumentacija lahko nahajala v arhivih upravnih enot. Organ je v enem izmed dopisov, naslovljenih na Pooblaščenca, med drugim pojasnil, da je v konkretnem primeru napotil več zaposlenih na različne lokacije enot organa, da so preiskali arhive in posredovali pravni pisarni družbe vse dokumente, ki so jih v zvezi z zahtevo našli. Organ sicer res ni naklonjen razkritju zahtevanih dokumentov, vendar Pooblaščenec ne dvomi o njegovih navedbah, da so bili Pooblaščencu posredovani vsi dokumenti, s katerimi organ v zvezi s prosilčevo zahtevo razpolaga, sploh ob upoštevanju dejstva, da gre v glavnem za dokumente starejšega datuma (pred letom 1990). Pooblaščenec je na podlagi pregleda celotne posredovane dokumentacije ugotovil, da v določenem delu pritožbi prosilca tako ni mogoče ugoditi, saj dokumentacija v zvezi z določenimi parcelnimi številkami, ki jih v svoji zahtevi navaja prosilec, pri organu ne obstaja, zato je v tem delu pritožbo prosilca treba zavrniti.
V preostalem delu pa je treba ugotoviti, da določeni zahtevani dokumenti obstajajo ter izpolnjujejo tudi vse zakonske kriterije za informacijo javnega značaja, kot izhajajo iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju te odločbe presojal, ali zahtevani dokumenti vsebujejo izjeme od prostega dostopa iz 2. točke (varstvo poslovne skrivnosti) in 3. točke (varstvo osebnih podatkov) 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na katere se je v izpodbijani odločbi skliceval organ.
Varstvo poslovne skrivnosti (2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na dejstvo, da zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost tako pravne osebe (organa) kot tudi fizičnih oseb, na katere se dokumenti (npr. pogodbe o služnosti) nanašajo. Organ je izrecno navedel, da se ne strinja s stališčem Pooblaščenca, da dokumenti, ki se nanašajo na fizične osebe, ne morejo vsebovati poslovnih skrivnosti, pri čemer je organ kot primer navedel služnostno pogodbo, sklenjeno med pravno in fizično osebo, po kateri bi fizična oseba za podelitev služnosti na določenem zemljišču pridobila določeno materialno korist. Fizična oseba je torej razpolagala s svojim zemljiščem na način, da je za sklenjen pravni posel dobila plačilo, zato je po mnenju organa pogodba poslovna skrivnost za obe stranki, tako fizično kot pravno osebo.
Glede poslovnih skrivnosti fizične osebe Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da 2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, izrecno napoti na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), ta pa poslovno skrivnost priznava zgolj gospodarskim družbam. Pravnih poslov, ki jih sklepajo fizične osebe z namenom razpolaganja s svojim premoženjem, pa nikakor ni mogoče primerjati s klasičnim prostim trgom, na katerem tekmujejo gospodarski subjekti, ki izvajajo pridobitno dejavnost. Pridobitna dejavnost, kot jo določa 2. odst. 3. člena ZGD-1 in ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, tudi ni pojem, ki bi ga bilo mogoče prenesti na fizične osebe, kljub temu, da tudi fizične osebe ob sklepanju pravnih poslov lahko stremijo k povečanju svojega premoženja.
V skladu z navedenim zakonsko ni možno varovanje poslovnih skrivnosti fizičnih oseb, je pa organ v izpodbijani odločbi nadalje zatrjeval tudi, da gre za dokumente, ki pomenijo poslovno skrivnost organa samega. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po določbah ZGD-1, na katere v 2. točki 1. odstavka 6. člena napoti ZDIJZ.
ZGD-1 v 1. odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom (t.i. subjektivni kriterij). S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1, t.i. objektivni kriterij). Poleg tega ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Najprej je treba ugotoviti, da v konkretnem primeru ni podan subjektivni kriterij poslovne skrivnosti po 1. odstavku 39. člena ZDIJZ. Dokumenti namreč niso vidno označeni kot poslovna skrivnost, prav tako pa organ ni navedel, da bi v zvezi s posredovanimi dokumenti obstajal kakršen koli akt o varovanju poslovne skrivnosti, ki bi konkretne dokumente označil kot poslovno skrivnost. Nadalje organ tudi ni v zadostni meri izkazal, da bi ob razkritju dokumentov škoda nastala njemu samemu in bi zato obstajala očitna potreba po varstvu teh podatkov v skladu z 2. odstavkom 39. člena ZGD-1 (objektivni kriterij poslovne skrivnosti). Predmet poslovne skrivnosti so namreč lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju subjekta. Pomembno je, da se konkurenčna prednost subjekta šteje za prednost v kakršnemkoli pogledu, tudi v negativnem smislu. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. Pooblaščenec ugotavlja, da se presojani dokumenti nanašajo na dejavnost javne službe, prav tako pa v presojanih dokumentih ni nobenih finančnih podatkov (tudi ni podatkov o izplačanih odškodninah), ki bi lahko, v primeru javne dostopnosti, povzročili škodo organu oziroma kakorkoli vplivali na njegov konkurenčni položaj. Dokumenti prav tako ne razkrivajo specialnega znanja (know-how), ki ga podjetje uporablja npr. za doseganje prednosti na trgu, ne razkrivajo nobenih analiz, oziroma drugih podobnih podatkov, da bi lahko govorili o objektivnem kriteriju poslovne skrivnosti.
Organ v izpodbijani odločbi nastanek poslovne škode nadalje izkazuje tudi s trditvijo, da želi prosilec (glede na njegovo odvetniško dejavnost) od organa zbrati te podatke zato, da bi v imenu lastnikov zemljišč lahko sprožil morebitne odškodninske oz. druge pravne postopke, pri čemer bi organu zaradi tega lahko nastala škoda, Pooblaščenec na tem mestu najprej poudarja, da v postopku dostopa do dokumentov po ZDIJZ sama okoliščina, kdo (in zakaj) jih zahteva, ne igra nobene vloge. V postopku po ZDIJZ se namreč ne sme diskriminirati različnih prosilcev glede na njihov pravni ali drug položaj ali namen pridobitve informacij, saj gre pri zahtevi za informacije javnega značaja za informacije, ki so javne erga omnes. Sam interes prosilcev pri presoji posameznih zahtev zato ne sme igrati nobene vloge. ZDIJZ namreč v 1. odstavku 3. člena jasno določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne vsem pravnim ali fizičnim osebam - prosilcem. Nadalje pa v 2. odstavku tega člena še posebej poudarja nediskriminatorno naravo dostopa, saj določa, da ima vsak prosilec (op.a. torej ne glede na namen ali razlog za zahtevo) na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja. Navedeno pa seveda velja, kadar gre za informacije, ki so prosto dostopne, torej informacije, ki ne vsebujejo izjem od prostega dostopa, ki so taksativno naštete v 6. členu ZDIJZ.
Organ v izpodbijani odločbi opozarja tudi na to, da lahko (glede na prakso Pooblaščenca) pride do situacije, ko bi moral organ na zahtevo kogarkoli zbirati in pregledati tisoče dokumentov, izvesti delni dostop, nato pa to množico listin poslati prosilcu, ki je lahko vsakdo. Po oceni organa je prebiranje tolikšne dokumentacije na zahtevo vsakogar, kadarkoli in v kateremkoli obsegu, nemogoče, posledično pa bi organu s posredovanjem zahtevane dokumentacije nastala poslovna škoda, saj bi to nesorazmerno obremenilo delovni proces organa. Pooblaščenec v zvezi s predmetnimi navedbami najprej pojasnjuje, da razlog, da bi organ z iskanjem dokumentov imel veliko dela, ne predstavlja zakonskega razloga, zaradi katerega je dostop do zahtevane informacije javnega značaja možno zavrniti. Temu stališču Pooblaščenca je pritrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007, ki je v obrazložitvi navedene sodbe med drugim zapisalo: »Sicer pa je tudi po mnenju sodišča zmotno mnenje tožeče stranke, da lahko razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja predstavlja enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa tožeče stranke, ker ne bi mogel zagotavljati opravljanja svoje dejavnosti v času uradnih ur za državljane Republike Slovenije na področju svojega dela. Vse izjeme, ki omogočajo organu, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, so navedene le v 6. členu ZDIJZ, zato izjem od dostopa do informacij javnega značaja ni mogoče širiti preko taksativno naštetih izjem v 6. členu ZDIJZ.«
Pooblaščenec sicer pojasnjuje, da je v nekaterih izjemnih primerih dejansko mogoče govoriti že o zlorabi pravice po ZDIJZ, vendar je potrebno vsak posamičen primer presojati posebej in izjemno previdno. Tako v konkretnem primeru nikakor ne moremo govoriti o (pre)obsežni zahtevi prosilca, oziroma niti ne o velikem številu zahtevanih dokumentov. Prosilčeva zahteva po dostopu do konkretnih dokumentov pa nikakor ne more biti zavrnjena iz razloga, da organ bodočih zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki bi (morda) lahko obsegale ogromno število dokumentov, (pri čemer ni odveč poudariti, da so takšne zahteve v praksi Pooblaščenca izjemno redke), ne bi bil sposoben obdelati, zato je takšna navedba organa v konkretni zadevi povsem brezpredmetna, saj se vedno odloča o posamičnem in konkretnem primeru.
Na podlagi vsega navedenega je torej potrebno ugotoviti, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti ni izkazan obstoj poslovne skrivnosti v skladu z ZGD-1, s tem pa ni podlage za zavrnitev dostopa do dokumentov po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Varstvo osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)
Organ se je v izpodbijani določbi skliceval tudi na dejstvo, da zahtevani dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke, posledično pa je v tem delu podana izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki v tej točki napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1). ZVOP v 6. členu določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba.
Po pregledu pritožbe prosilca Pooblaščenec ugotavlja, da osebni podatki niti niso predmet njegove pritožbe, oziroma se prosilec izrecno strinja z dejstvom, da pridobi dokumente v anonimizirani obliki, torej brez varovanih osebnih podatkov. Prosilčeva pritožba se torej v delu, ki obravnava osebne podatke, nanaša le na dejstvo, da bi moral organ v konkretnem primeru uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu posredovati anonimizirane dokumente.
Po pregledu dokumentacije, ki je predmet tega pritožbenega postopka, Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokumenti, kot je pravilno ugotovil že prvostopenjski organ, vsebujejo varovane osebne podatke, torej podatke, za katerih obdelavo in za njihovo posredovanje javnosti, ni ustrezne zakonske podlage v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1. Gre za osebne podatke (imena, priimki, naslovi, idr.) takratnih lastnikov zemljišč, ki so podali soglasja, oziroma, s katerimi so bile sklenjene pogodbe o uporabi zemljišč. Ti podatki, v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij. Do enake ugotovitve je prišel tudi organ v prvostopenjskem postopku, pri čemer je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, saj se je skliceval na dejstvo, da gre v konkretnem primeru tudi za izjemo poslovne skrivnosti in je že iz tega razloga potrebno dostop v celoti zavrniti. Zaradi navedenega se organ v odločbi tudi ni opredelil do možnosti uporabe instituta delnega dostopa, kar je eden izmed glavnih pritožbenih očitkov prosilca.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke, poslovne skrivnosti, informacije, ki bi povzročile motnje za delovanje organa ipd.), ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami, v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo. Iz 21. člena Uredbe izhaja, da je podatke, ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa, mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da se v obravnavanem primeru z izvedbo instituta delnega dostopa, torej izbrisom podatkov, ki se nanašajo neposredno na fizične osebe, lahko onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznikov. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena, saj se z anonimizacijo izgubita prepoznavnost in določljivost posameznika. Podatki, ki se nahajajo v dokumentih, zato izgubijo značaj osebnih podatkov, takšen dokument, pri katerem organ s tehniko anonimizacije onemogoči določljivost posameznikov, pa posledično predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.
Pooblaščenec na podlagi navedenega ocenjuje, da so osebni podatki lastnikov zemljišč tisti, ki v konkretnem primeru omogočajo identifikacijo v dokumentu navedenih posameznikov, za njihovo obdelavo oz. posredovanje javnosti pa ne obstaja ustrezna zakonska podlaga, zato jih je organ dolžan izbrisati iz zahtevanih dokumentov, na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Glede na navedbe prvostopenjskega organa, da so vsi dokumenti v zvezi z gradnjo elektroenergetske infrastrukture na navedenih zemljiščih (tudi soglasja, izjave in služnostne pogodbe) na razpolago v evidencah (arhivih) pristojnih organov, v konkretnem primeru UE Kamnik, Litija, Trbovlje in Novo mesto, Pooblaščenec na koncu še pojasnjuje, da ZDIJZ prosilcu ne nalaga obveznosti, da vloži zahtevo na tisti organ, od katerega je »najbolj primerno« zahtevati določen dokument. ZDIJZ v 1. odstavku 16. člena določa, da prosilec zahtevo za dostop do informacije javnega značaja vloži pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo (na kakršni koli podlagi), če pa organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. Ob tem je treba opozoriti tudi na dejstvo, da je v obravnavanem primeru prosilec zahteval dostop do dokumentov, s katerimi je organ, ki je vsekakor zavezan za posredovanje informacij po ZDIJZ, dejansko razpolagal, saj jih je pridobil v okviru izvajanja javne službe.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi 1. odstavka 252. čl. ZUP je Pooblaščenec odločbo organa delno odpravil, in sicer v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, to je glede pridobitve anonimiziranih dokumentov, saj se prosilec v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, niti ne pritožuje. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreku te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe. V delu, v katerem organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, pa je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka