Prosilka - Javni gospodarski zavod "Pohorje" Mirna
+ -Številka: 090-25/2013/6
Kategorije: Ali dokument obstaja, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Prosilec je od organa, v več zahtevah, želel pridobiti različne informacije javnega značaja. Organ je njegove zahteva zavrnil, deloma iz rzaloga, ker z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, deloma iz razloga, ker te predstavljajo poslovno skrivnost. Pooblaščenec je najprej s sklepom vse tri pritožbene postopke združil v en postopek. Ugotovil je, da so vse pritožbe prosilca neutemeljene. Organ v enem delu dejansko ne razpolaga z zahtevanimi informacijami, kar je prepričljivo pojasnil. V drugem delu gre za informacije, ki se nanašajo na tržno dejavnost organa in v skladu z njegovim pravilnikom in prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 predstavljajo poslovno skrivnost.
ODLOČBA:
Številka: 090-25/2013/6
Datum: 22. 4. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP) o pritožbah (v nadaljevanju prosilec), vse z dne 31. 12. 2012, zoper odločbe Javnega gospodarskega zavoda Pohorje Mirna, Slovenska vas 14, 8232 Šentrupert (v nadaljevanju organ), št. 81/53 z dne 18. 12. 2012, št. 81/40 z dne 18. 12. 2012 in št. 81/35 z dne 18. 12. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 31. 12. 2012, zoper odločbo Javnega gospodarskega zavoda Pohorje Mirna, št. 81/53 z dne 18. 12. 2012, se zavrne.
2. Pritožba prosilca z dne 31. 12. 2012, zoper odločbo Javnega gospodarskega zavoda Pohorje Mirna, št. 81/40 z dne 18. 12. 2012, se zavrne.
3. Pritožba prosilca z dne 31. 12. 2012, zoper odločbo Javnega gospodarskega zavoda Pohorje Mirna, št. 81/35 z dne 18. 122 2012, se zavrne.
4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je v oktobru in novembru 2012 na organ vložil več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, in sicer:
1. Dne 10. 10. 2012 je v elektronski obliki zahteval naslednje informacije:
- Potno poročilo o službenem potovanju v AWG Nemčija dne 2. in 3. 11. 2009,
- Obračun povračila potnih stroškov za službeno potovanje v tujino,
- Prodajne cene od JGZ Pohorje - trenutni cenik 2012,
- Predvidena nabava v AWG za leto 2012,
- Dokument, iz katerega je razvidna ustanovitev oz. morebitna ustanovitev skupnega podjetja z AWG,
- Potni nalog za službeno potovanje,
- Račun za hotel ob morebitni nočitvi.
2. Dne 23. 10. 2012 je prosilec predmetno zahtevo dopolnil in navedel, da v zvezi z zahtevo z dne 10. 10. 2012 želi:
- Obračun povračila stroškov za službeno potovanje v tujino za g……, AWG Giengen Nemčija, številka naloga 290 z dne 27. 10. 2009, s pričetkom službenega potovanja 2. 11. 2009 do 3. 11. 2009,
- Obračun povračila stroškov za službeno potovanje v tujino za g. …..AWG Giengen – Nemčija, številka naloga 291 z dne 27. 10. 2009, s pričetkom službenega potovanja 2. 11. 2009 do 3. 11. 2009.
3. Dne 20. 11. 2012 je prosilec v elektronski obliki zahteval naslednje informacije:
- zbirčno številčni podatek o količini nabave surovin (barvnih kovin MS, AL, CU) vseh profilov za leto 2012,
- zbirčno številni podatek količine ostružkov, opilkov in prašnih delcev (barvnih kovin MS, AL, CU), pridobljenih z obdelavo kovin do končnega izdelka do danes, dne 20. 11. 2011,
- predvidena poraba surovin (kovin MS, AL, CU) za leto 2012,
- dejanska poraba surovin (kovin MS, AL, CU) v letu 2012 do danes,
- predvidena poraba surovin (kovin MS, AL, CU) za leto 2013,
- teža rondele za kovanje spojke iz barvne kovine MS premera 52 mm,
- teža končnega izdelka spojke iz barvne kovine MS premera 52 mm,
- način, prostor hranjenja in odvoz odpadnih kovin MS in CU,
- koliko ostružkov, opilkov in prašnih delcev barvnih kovin MS in CU je bilo pridobljenih in odpeljanih od 1. 8. 2012 do 21. 9. 2012,
- način prevoza opilkov, ostružkov in prašnih delcev barvnih kovin MS in CU in v kakšnih intervalih se to odvaža,
- število in tipi službenih dostavnih in osebnih vozil v lasti in uporabi JGZ Pohorje,
- tip in proizvajalec čistilnih naprav v livarni s certifikati o ustreznosti in skladnosti z evropskimi standardi,
- kdaj so bile čistilne naprave nameščene,
- podatek o predvideni življenjski dobi čistilne naprave,
- podatek o zadnjem remontu oz. vzdrževanju čistilne naprave in menjavi filtrov,
- na koliko časa je predvidena menjava filtrov,
- dokument, iz katerega je razvidno, kdaj in kdo je opravljal remont oz. vzdrževanje čistilnih naprav, kaj je bilo zamenjano in cena storitve (v primeru menjave delov in filtrov obvezno dodati certifikate o ustreznosti in skladnosti z evropskimi standardi).
4. Dne 21. 11. 2012 je prosilec v elektronski obliki zahteval še naslednje informacije:
- teža rondele za kovanje spojke iz barvne kovine MS premera 25 mm,
- teža končnega izdelka spojke iz barvne kovine MS premera 25 mm,
- teža rondele za kovanje spojke iz barvne kovine MS premera 75 mm,
- teža končnega izdelka spojke iz barvne kovine MS premera 75 mm,
- teža rondele za kovanje spojke iz barvne kovine MS premera 110 mm,
- teža končnega izdelka spojke iz barvne kovine MS premera 110 mm,
- teža rondele za kovanje pastor kape iz barvne kovine MS,
- teža končnega izdelka pastor kape iz barvne kovine MS,
- količina odkovanih spojk premerov 25, 52, 75 in 110 mm od 1. 1. 2012 do danes,
- količina odkovanih velikih in malih regulirnih igel iz barvne kovine MS od 1. 1. 2012 do danes,
- Specifikacijo vseh službenih poti delavcev JGZ Pohorje v AWG Nemčija za obdobje oktober, november, december 2009, z opisom namena potovanja z dokazili stroškov potovanja in potnimi nalogi.
O zahtevi prosilca z dne 10. 10. 2012 in dopolnitvi zahteve z dne 23. 10. 2012 je organ dne 18. 12. 2012 izdal odločbo št. 81/53. Zahtevo prosilca je v celoti zavrnil, z obrazložitvijo, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga. Glede na to, da se zahteva prosilca nanaša na leto 2009, je bila računska dokumentacija že oddana v arhiv, pri pregledu arhiva pa je bilo ugotovljeno, da so dokumenti blagajne za zahtevano obdobje odtujeni. Organ tako z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in jih ne more posredovati prosilcu.
O zahtevi prosilca z dne 20. 11. 2012 je organ odločil z odločbo št. 81/35 z dne 18. 12. 2012. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, s sklicevanjem na izjemo varstva poslovne skrivnosti po 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
O zahtevi prosilca z dne 21. 11. 2012 je organ dne 18. 12. 2012 izdal odločbo št. 81/40, s katero je njegovo zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se organ sklicuje na izjemo poslovne skrivnosti po 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter na neobstoj dokumentacije.
Zoper vse tri odločbe organa je prosilec vložil tri pritožbe, vse z dne 31. 12. 2012.
V pritožbi zoper odločbo št. 81/53 z dne 18. 12. 2012 navaja, da ne verjame organu, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Zavod je varovan s pazniško službo ter se nahaja v zaprtem delu Zavod za prestajanje kazni zapora Dob. Pravosodni policisti imajo dvojno nadzorno točko pri izstopu iz zaprtega dela zavoda, torej je praktično nemogoče, da bi bila dokumentacija odtujena iz zavoda. Ker je ves zavod nadzorovan z videonadzornim sistemom, je tudi praktično nemogoče, da bi do omenjene dokumentacije nevidno dostopal kdo nepooblaščen. Po mnenju prosilca ni sporno, da se dokumentacija še vedno nahaja v zavodu, zato bi jo organ moral posredovati. Prosilec tudi navaja, da po pričevanju obsojencev, tudi ne vzdrži razlaga zavoda glede hrambe arhivskega gradiva v glavnem skladišču. Namreč, prosilec je videl večje število kartonastih škatel (cca. 30), ki so prosto dostopne več mesecev ležale v hodniku skladišča, popolnoma nezavarovane in brez opozorila, da gre za škatle z arhivom, v katere vstop oz. vpogled nepooblaščenim ali zaradi poslovne tajnosti ni dovoljen. Škatle so bile odprte, ob njih na tleh pa tudi več registratorjev in listov, ki so bili očem prosto vidni. Na kartonastih škatlah je z rdečim flomastrom pisalo arhiv za sežig. Škatle so bile s tistega prostora s pomočjo zapornikov in delavcev zavoda odstranjene oz. prepeljane na deponijo zavoda, kjer se je del dokumentacije sežigal, drugi del pa je odpeljal papir servis oz. podjetje za odvoz starega papirja. Nadalje prosilec še navaja, kako naj bi organ (nepravilno) postopal s predmetnim dokumentarnim gradivom in da je krivda za domnevno odtujitev dokumentacije izključno na strani zavoda. Prosilec tudi domneva, da ni izginil le omenjeni registrator, temveč mnogo več oz. dobršen del arhiva oz. vse, kar je bilo v škatlah, ki so jih zaporniki videvali dalj časa.
V pritožbi zoper odločbo št. 81/35 z dne 18. 12. 2012 prosilec zatrjuje, da opredelitev zahtevanih podatkov za poslovno skrivnost s strani zavoda ni zakonski razlog za izjemo. Organ je javni gospodarski zavod in ne gospodarska družba, zaradi česar se pri sklicevanju na izjemo neutemeljeno sklicuje na drug zakon. Po 1. odstavku 3. čl. Zakona o gospodarskih družbah (dalje ZGD-1) je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost, kar pa za konkretni zavod ne velja, saj ta opravlja tudi nepridobitne dejavnosti, preoblikovanje družbe pa ni izvedeno. Prav tako prosilec meni, da organ v internem aktu ne more določiti podatkov za poslovno skrivnost, ker naj bi tako izhajalo iz teleološke in pravne razlage 39. člena in 40. člena ZGD-1.
Podobne argumente prosilec navaja tudi v pritožbi zoper odločbo št. 81/40 z dne 18. 12. 2012. Organ ni gospodarska družba, ampak javni gospodarski zavod. Prosilec zato meni, da se zanj ne morejo uporabiti določbe glede varstva poslovne skrivnosti po ZGD-1, pa tudi sicer po njegovem mnenju ne gre za podatke, ki bi po vsebini lahko predstavljali poslovno skrivnost.
Vse tri pritožbe prosilca je organ Pooblaščencu odstopil dne 30. 1. 2013. S sklepom št. 090-25/2013/2 z dne 5. 2. 2013 je Pooblaščenec vse tri pritožbene postopke združil, na podlagi 130. člena ZUP. Predmetni sklep je postal pravnomočen dne, 6. 3. 2013.
Z namenom ugotoviti resnično in popolno dejansko stanje je Pooblaščenec dne, 2. 4. 2013 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 10. člena ZInfP.
Dne 12. 4. 2013 je Pooblaščenec v vednost prejel dopis organa št. 81/35 z dne 10. 4. 2013, s katerim je organ prosilcu, v zvezi z njegovo zahtevo z dne 20. 11. 2012 oz. izdano odločbo št. 81/35 z dne 18. 12. 2012, posredoval še dokumente, ki se nanašajo na točke 11. do 17. predmetne zahteve prosilca. Organ je prosilcu posredoval informacijo o tem, da je bila čistilna naprava v livarni načrtovana s projektno dokumentacijo zgradbe Livarna I, katera je bila predana v uporabo 1982. Vzdrževanje čistilne naprave in menjavo filtrov organ opravlja z lastnim kadrom. Prav tako je organ prosilcu posredoval podatke o številu in tipih službenih dostavnih in osebnih vozil v lasti in uporabi JGZ Pohorje, obratovalni dnevnik o obratovanju in vzdrževanju vodnega filtra 15-VF za čiščenje odpadnih plinov iz čistilnice v livarni in pregled vzdrževanja in pregledov ciklonskih filtrov.
Pritožbe niso utemeljene.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. O pritožbi prosilca z dne 31. 12. 2012, zoper odločbo št. 81/53 z dne 18. 12. 2012
Predmetna izpodbijana odločba se nanaša na zahtevo prosilca z dne 10. 10. 2012 in dopolnitev zahteve z dne 23. 10. 2012. Prosilec predmetno odločbo izpodbija v delu, ki se nanaša na zahtevano dokumentacijo o službenih poteh.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil, z obrazložitvijo, da s predmetno dokumentacijo ne razpolaga, ker je bila odtujena. O tem se je organ obsežno opredelil v izpodbijani odločbi, prav tako pa je Pooblaščenca na ogledu in camera seznanil, da je v zvezi s tem tudi podal prijavo kaznivega dejanja ter predmetno prijavo Pooblaščencu tudi predložil na vpogled. Na podlagi navedenega Pooblaščenec verjame organu, da v tem delu zahtevane dokumentacije nima. Ob tem Pooblaščenec pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v vprašanje, zakaj organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, prav tako Pooblaščenec ni pristojen za nadzor nad pravilnostjo poslovanja z dokumentarnim gradivom pri organu. Glede na to, da je organ podal prijavo kaznivega dejanja, pa Pooblaščenec ne dvomi, da dejstev glede odtujitve dokumentacije ni navajal zgolj zato, da bi se s tem izognil njihovemu posredovanju prosilcu. Ne nazadnje dejstvo, da je bila predmetna dokumentacija odtujena iz zaprtega zavoda za prestajanje kazni zapora, tudi organu ni ravno v prid. Glede na to, da je organ podal formalno prijavo kaznivega dejanja, pa se bodo z vsemi okoliščinami izginotja predmetne dokumentacije ukvarjali za to pristojni organi. Navedbe prosilca, da je organ predmetno dokumentarno gradivo pustil nezavarovano in da je sam odgovoren za njegovo morebitno odtujitev, tako v tem pritožbenem postopku niso relevantne. Še več, Pooblaščenec se v pritožbenem postopku nima pristojnosti spuščati v vprašanje odgovornosti organa (ali tretjih oseb), niti ni namen pritožbenega postopka po ZDIJZ ugotavljati (ne)pravilnosti glede poslovanja z dokumentarnim gradivom. Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari oz. pridobi dokumente, ki jih zahteva prosilec. Se je pa Pooblaščenec v pritožbenem postopku nedvomno prepričal, da organ zahtevanih dokumentov nima. Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da je organ pravilno odločil in zahtevo prosilca v izpodbijani odločbi št. 81/53 z dne 18. 12. 2012 zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
2. O pritožbi prosilca z dne 31. 12. 2012, zoper odločbo št. 81/40 z dne 18. 12. 2012
V predmetni izpodbijani odločbi je prosilec zahteval podatke o nabavljenih in porabljenih surovinah več vrst, podatke o količini odpadnih snovi in njihovemu shranjevanju, podatke o teži posameznih rondel za kovanje ter teži posameznih končnih izdelkov. Prav tako je prosilec v 7. do 11. točki zahteve z dne 20. 11. 2012 zahteval informacije o tem, ali je nameščena čistilna naprava, kdaj je bila servisirana in kdo izvaja njeno vzdrževanje. Glede slednje zahteve (torej v tč. od 7 do 11.) Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prosilcu zahtevane podatke dne 12. 4. 2013 v celoti posredoval. Prosilec v tem delu tako nima več pravovarstvenega interesa (ker je namen pritožbenega postopka prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, če so te prosto dostopne), njegova pritožba pa je v tem delu neutemeljena.
Glede preostalega dela zahteve prosilca se je organ v izpodbijani odločbi primarno skliceval na varstvo poslovne skrivnosti in posledično na obstoj izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Glede zahtevanih podatkov je Pooblaščenec tako moral ugotoviti, ali je podana navedena izjema.
Pooblaščenec se ne more strinjati s pritožbenimi navedbami prosilca, da se organ, kot javni gospodarski zavod, na izjemo poslovne skrivnosti sploh ne more sklicevati, ker je ta namenjena samo varstvu podatkov gospodarskih subjektov. 2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ res določa, da lahko organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Vendar pa pojem poslovne skrivnosti vsebuje jasen koncept podatkov z določeno gospodarsko vrednostjo oziroma podatkov, ki predstavljajo določeno konkurenčno prednost subjekta na trgu. To pomeni, da so praviloma res samo gospodarski subjekti tisti, ki se lahko sklicujejo na poslovno skrivnost. Upoštevati pa je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti vsi podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost subjekta na trgu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo njegovemu konkurenčnemu položaju (več o tem glej: Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Ozka razlaga 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri mora biti podatek kot poslovna skrivnost opredeljen skladno z ZGD-1, bi imela namreč za posledico, da bi poslovno skrivnost, in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, lahko določile le gospodarske družbe ali podjetniki posameznik, ne pa tudi druge pravne osebe, saj teh ZGD-1 ne ureja, ne glede na to, ali nastopajo na trgu, v konkurenčnih razmerah ali ne. V teoriji in praksi je tako mogoče zaslediti tudi stališča, da imajo tudi drugi pravni subjekti, ne samo gospodarske družbe, lahko poslovno skrivnost, če nastopajo na trgu v konkurenčnih razmerah – torej ima lahko poslovne skrivnosti tudi organ, vendar le v delu dejavnosti, ki jo opravlja kot gospodarsko, tržno dejavnost na trgu. Da se lahko na poslovno skrivnost sklicujejo tudi subjekti, ki sicer niso gospodarske družbe, opravljajo pa pridobitno dejavnost na trgu, je Pooblaščenec odločil že v več zadevah, npr. v odločbi št. 090-25/2011/6 z dne 3. 5. 2011 in v odločbi št. 021-99/2007/65 z dne 16. 6. 2008, takšnemu stališču pa je pritrdilo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. IU 350/2012-35 z dne 6. 7. 2012.
Izhajajoč iz navedenega stališča je Pooblaščenec ugotavljal, ali se zahtevani podatki nanašajo na gospodarsko dejavnost organa in nadalje, ali so izpolnjeni kriteriji za obstoj poslovne skrivnosti po 39. členu ZGD-1.
Organ je kot javni gospodarski zavod ustanovljen na podlagi 18. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/99, s spremembami in dopolnitvami), 248. in 250. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. l. RS, št. 22/00), z Odlokom o preoblikovanju gospodarske enote »Proizvodno podjetje Pohorje Mirna, p.o.,« v »Javni gospodarski zavod Pohorje Mirna, proizvodnja opreme za protipožarno zaščito in namakanje, ulivanje in kovanje barvnih kovin ter kmetijska proizvodnja« (Ur. l. RS, št. 60/2001 z dne 20. 7. 2001, dalje Odlok). Iz 8. člena Odloka izhaja, da organ opravlja gospodarske dejavnosti, pri čemer so te sestavni del izvrševanja kazni zapora v Republiki Sloveniji, 9. člen Odloka pa natančno specificira, katere gospodarske dejavnosti opravlja organ. 23. člena Odloka obenem določa, da organ, v razmerju do poslovnih partnerjev, ureja pravna razmerja z dolgoročnimi in kratkoročnimi pogodbami v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje gospodarskih družb in obligacijska razmerja.
Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da organ kot osnovno dejavnost opravlja gospodarsko dejavnost (sicer v javnem interesu), s katero nastopa na trgu, v konkurenčnih razmerah, podatki, ki iz teh dejavnosti izvirajo, pa predstavljajo podatke, ki za organ lahko predstavljajo konkurenčno prednost. Prosilec je zahteval konkretne podatke o količini nabavljenih surovin, količini odpadnih snovi, teži proizvodnih sredstev in teži končnih izdelkov. Po oceni Pooblaščenca se vsi zahtevani podatki, iz tč. 1- 10 zahteve prosilca z dne 20. 11. 2012, nanašajo na opravljanje gospodarske dejavnosti organa in kot taki lahko predstavljajo poslovno skrivnost. Njihovo razkritje namreč lahko vpliva na konkurenčni položaj organa na trgu.
V nadaljevanju se je Pooblaščenec tako ukvarjal z vprašanjem, ali so za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjeni zakonski pogoji po 39. členu ZGD-1.
Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odst. 39. člena ZGD-1). Po izrecni določbi 3. odst. 29. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. ZGD-1 tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je že večkrat opredelil predpostavke izpolnjenosti subjektivnega in objektivnega kriterija (na primer v odločbi št. 090-33/2010/9 z dne 28. 7. 2010), zato v nadaljevanju ugotavlja le izpolnjenost kriterijev v konkretnem primeru.
Za izpolnitev subjektivnega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k 1. odst. 39. čl.). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1 k 1. odst. 39. čl.).
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera predložil Pravilnik o poslovni skrivnosti z dne 17. 10. 2002. Iz spremne priloge pravilnika izhaja, da je organ s predmetnim pravilnikom seznanil določene osebe, ki so seznanjenost potrdile s podpisom oz. izjavo, pri čemer je pri vsakem podpisniku navedeno tudi, kdaj se je seznanil s pravilnikom. Pravilnik v 2. členu določa, da so poslovna skrivnost vse materializirane in nematerializirane informacije, kot so: zapisniki sej in sklepi upravnega odbora, če so tako opredeljeni, poročila o delu na projektih in projektna dokumentacija, tedenska, mesečna in letna poročila o kakovosti, poročila o vodstvenih pregledih, poročila o notranjih, kontrolnih in certifikacijskih presojah, poročila o preventivnih in korektivnih ukrepih vodstva, ocene in rezultati analiz s strateško dimenzijo spremljanja uspešnosti poslovanja. 3. člen pravilnika dalje določa, kaj je poslovna skrivnost na področju razvoja izdelkov in tehnologij, 4. člen pa za poslovno skrivnost šteje podatke o strojih, napravah, njihovi razporeditvi in tehnični ter logistični infrastrukturi, podatke o tehnoloških postopkih, podatke o vrstah in lastnostih vhodnih materialov, podatke o zahtevah o kakovosti izdelkov in storitev, načrte in druge tehnične dokumentacije izdelkov, poročila o kakovosti izdelkov, poročila o korektivnih ukrepih za obvladovanje kakovosti v procesu proizvodnje. 5. člen za poslovno skrivnost opredeljuje taksativno določene informacije na področju nadave in prodaje (kot npr. predloge za izdelavo ponudb in kalkulacij, ponudbe in povpraševanja, cenike, poročila o obiskih sejmov, komercialnih prireditev in razne predloge ter ocene, ki so posledica poslovnih potovanj,..). 7. – 11. členi pravilnika nadalje določajo, kdo je dolžan varovati poslovno skrivnost in na kakšen način, 12. člen pa določa odgovornost za kršitev.
Po natančnem pregledu predmetnega pravilnika o varstvu poslovne skrivnosti, je Pooblaščenec ugotovil, da ta izpolnjuje vse kriterije, ki jih za določitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju opredeljuje 1. odst. 39. člena ZGD-1. Gre za pisno odredbo, s katero so bile seznanjene osebe, ki so dolžne podatke varovati, pravilnik je bil sprejet v letu 2002, kar je nedvomno prej, preden so nastali zahtevani podatki, pravilnik pa jasno in nedvomno določa tudi, katere podatke je treba varovati kot poslovno skrivnost, način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne te podatke varovati. Podatki, ki jih je v tem delu zahteval prosilec, se nanašajo na področje razvoja izdelkov in tehnologij ter na področje proizvodnje izdelkov, ki so kot poslovna skrivnost izrecno določeni v 3. in 4. členu pravilnika. Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je v tem delu podana poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju in s tem izjema po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Na tej podlagi se pritožba prosilca, v skladu s 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljena zavrne, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Zgolj kot pojasnilo Pooblaščenec še dodaja, da se v konkretni zadevi, iz razloga, ker je ugotovil, da gre za izjemo poslovne skrivnosti, ni spuščal v presojo, ali in s katerimi podatki organ sploh razpolaga v materializirani obliki. Ker pa je očitno, da organ določenih zbirnih podatkov, ki jih je zahteval prosilec (npr. zbirčno številčni podatek o količini nabave surovin (barvnih kovin MS, AL, CU) vseh profilov za leto 2012, zbirčno številni podatek količine ostružkov, opilkov in prašnih delcev (barvnih kovin MS, AL, CU), pridobljenih z obdelavo kovin do končnega izdelka do danes, dne 20. 11. 2011), že po naravi stvari, nima, Pooblaščenec pojasnjuje, da jih za potrebe prosilca tudi ni dolžan ustvariti oz. zbrati. Da bi ugodili zahtevi prosilca po ZDIJZ, so organi dolžni omogočiti dostop le do t.i. surovih podatkov, niso pa dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja, seštevati in analizirati podatkov, pripravljati analiz, itd. Definicija informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ se namreč nanaša le na tiste informacije, ki se pri organu že nahajajo v materializirani obliki, torej v obliki konkretnega dokumenta.
3. O pritožbi prosilca z dne 31. 12. 2012, zoper odločbo št. 81/35 z dne 18. 122 2012
Tudi v zvezi s podatki, ki jih je prosilec zahteval dne 21. 11. 2012 in o katerih je organ odločil s predmetno izpodbijano odločbo, se je organ skliceval na izjemo poslovne skrivnosti in na dejstvo, da z dokumentacijo o službenih poteh delavcev JGZ Pohorje v AWG Nemčija za obdobje oktober, november, december 2009, z opisom namena potovanja z dokazili stroškov potovanja in potnimi nalogi, ne razpolaga, ker je bila odtujena.
V izogib ponavljanju se v delu, ki se nanaša na odtujeno dokumentacijo glede službenih poti v letu 2009, Pooblaščenec v celoti sklicuje na obrazložitev te odločbe pod tč. 1. Tako kot pri službenem nalogu in poročilu za direktorja, tudi glede potnih nalogov za ostale delavce v tem obdobju Pooblaščenec nima razloga, da ne bi sledil organu, da s temi dokumenti ne razpolaga, ker je bil cel registrator, z vso dokumentacijo, odtujen. V pritožbenem postopku Pooblaščenec namreč ni ugotovil nobenih okoliščin, iz katerih bi sledilo, da organ dejansko razpolaga z zahtevano dokumentacijo, vendar je prosilcu ne želi posredovati. Ker organ z zahtevanimi dokumenti v tem delu ne razpolaga, pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je izpodbijana odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne, kot izhaja iz 3. tč. izreka te odločbe.
Glede zahteve prosilca po posredovanju podatkov o teži posameznih rondel za kovanje izdelkov, podatkov o teži posameznih končnih izdelkov ter količini posameznih odkovanih izdelkov, se Pooblaščenec glede vprašanja poslovne skrivnosti v celoti sklicuje na obrazložitev te odločbe pod prejšnjo točko, dodaja pa še, da podatki, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 21. 11. 2012, v tč. od 1 – 10, predstavljajo poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, v skladu s 3. in 4. členom Pravilnika o poslovni skrivnosti z dne 17. 10. 2002. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je tudi v tem delu podana poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju in s tem izjema po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Na tej podlagi se pritožba prosilca, v skladu s 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljena zavrne, kot izhaja iz 3. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka