Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-23/2013/3
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za kopijo poročila njegove prijave na Policijsko postajo. Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil in v obrazložitvi navedel, se na dokumentu nahajajo osebni podatki, ki jih je dolžan organ varovati zaradi varstva osebnih podatkov. Prosilec je vložil pritožbo v kateri je navedel, da se ima pravico seznaniti s svojimi podatki. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec dokument presojal z vidika varstva osebnih podatkov ter ugotovil, da je organ ustrezno prekril osebne podatke, ter podaril, da položaj oziroma identiteta upravičenca za dostop do informacij javnega značaja na rešitev njegove vloge v postopku po ZDIJZ ne vplivata. V postopkih po ZDIJZ se organi in Pooblaščenec ne smejo spraševati, kdo je konkretni prosilec ali na primer kateri podatki so mu že znani. Dostop do informacij javnega značaja je namreč omogočen prav vsakomur, zato so osebne ali druge okoliščine na strani prosilca popolnoma irelevantne. Celo nasprotno, organ kakršnih koli okoliščin na strani prosilca pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati. Organ bi namreč s tem povzročil različno obravnavo prosilcev, čeprav bi moral zahtevane dokumente presojati same po sebi in upoštevati učinek erga omnes. Dostop do informacij javnega značaja je omogočen bodisi vsem bodisi nikomur, ni pa ga možno odobriti neki kategoriji ali posameznim prosilcem ter zavrniti drugim.
ODLOČBA:
Številka: 090-23/2013/3
Datum: 26. 2. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-70/2012/5 (20-10) z dne 7. 1. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 10. 1. 2013 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-70/2012/5 (20-10) z dne 7. 1. 2013, se kot neutemeljena v celoti zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 15. 11. 2012 na organ naslovil vlogo, v kateri je zahteval kopijo poročila njegove prijave na Policijsko postajo z dne 17. 7. 2012. Prosilec navaja še vsebino njegove prijave in kaj je v prijavi želel, da organ stori.
Organ je prosilcu dne 7. 1. 2013, po pozivu Pooblaščenca zaradi molka organa, z dne 21. 11. 2012, izdal zavrnilno odločbo št. 090-70/2012/5 (20-10). Organ v obrazložitvi odločbe najprej pojasnjuje določbe 4. člena ZDIJZ, kateri pogoji morajo biti podani, da gre za informacijo javnega značaja. V skladu z navedenim, navaja organ, se pri organu nahaja dokument, izpis dogodka iz poročila dežurnega št. 400491-2012 z dne 17. 7. 2012. Organ nadalje ugotavlja, da dokument vsebuje osebne podatke v skladu ZVOP-1: ime in priimek, rojstni datum, naslov in registrske številke obeh udeležencev, prijavitelja, ki je ob enem tudi prosilec in domnevnega kršitelja, ter telefonsko številko mobilnega telefona enega od udeležencev. Organ navaja, da je razkritje navedenih osebnih podatkov skladno s tretjo točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, zato je treba za presojo dopustnosti razkritja upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Organ ni našel ustrezne zakonske podlage za razkritje navedenih osebnih podatkov, zato je na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, do njih zavrnil dostop ter prosilcu omogočil delni dostop do zahtevanega dokumenta.
Prosilec je dne 10. 1. 2013 vložil pritožbo zoper odločbo organa. Organ je z dopisom z dne 22. 1. 2013 pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja ter ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na dokumente, ki jih zahteva prosilec.
Prosilec v pritožbi navaja, da je organ neupravičeno anonimiziral prosilca kot prijavitelja in hkrati prosilca informacije, ker, kot meni prosilec, on ni kdorkoli, ampak je podpisan z imenom in priimkom. Prosilec navaja tudi svoje mnenje glede pisanja prijave in ponovno poudarja, da želi vedeti, da je službeni psiholog z osebo, ki mu je ogrožala zdravje in življenje, opravil razgovor in opravičilo. Želi vedeti, kdo je ogrožal njegovo zdravje in življenje.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 22. 2. 2013 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa, prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevan dokument obstaja v materializirani obliki in da organ z njim razpolaga, saj ga je posredoval Pooblaščencu, prav tako pa ga je z delnim dostopom posredoval tudi prosilcu.
Izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ - osebni podatki kot izjema od prostega dostopa
Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi dostopa do določenih kategorij podatkov skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Vsak osebni podatek nima hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, za kakšen primer razkritja osebnih podatkov gre v konkretnem primeru.
Dokument o katerem odloča Pooblaščenec vsebuje naslednje osebne podatke, ki jih je organ po mnenju prosilca neupravičeno prekril: ime, priimek, naslov stalnega prebivališča, rojstni datum, telefonsko številko mobilnega telefona in registrsko številko avtomobila prijavitelja, ki je bil hkrati tudi prosilec. Prosilec se izrecno pritožuje nad prekritjem svojih osebnih podatkov. Ob navedenem prosilec navaja, da želi vedeti tudi, kdo ga je ogrožal, tako da se pritožba nanaša tudi na neupravičeno prekritje osebnih podatkov udeleženca v »dogodku«- imena, priimka, naslova stalnega prebivališča, rojstnega datuma in registrske številke avtomobila.
Organ je v izpodbijani odločbi ocenil, da navedeni podatki predstavljajo varovane osebne podatke. Pooblaščenec se v celoti strinja z organom, da v prejšnjem odstavku navedeni osebni podatki predstavljajo varovane osebne podatke, saj za njihovo razkritje javnosti tudi Pooblaščenec ni našel ustrezne pravne podlage, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je ZVOP-1 v razmerju do ZDIJZ specialnejši zakon, ki natančneje ureja varstvo osebnih podatkov ter hkrati predstavlja omejitve splošne pravice dostopa do informacij javnega značaja. Medtem ko je namen ZDIJZ predvsem v zagotavljanju transparentnosti dela javnih oblasti, ZVOP-1 varuje zasebnost posameznikov in zato ne omogoča samo dostopa do osebnih podatkov, ampak posameznike tudi ščiti pred nepooblaščenim dostopom tretjih oseb do takšnih podatkov. Glede na ta dva namena je logično, da lahko po ZDIJZ vsakdo zahteva katerekoli podatke, medtem ko lahko posameznik po ZVOP-1 zahteva samo podatke, ki se nanašajo nanj. Pri tem so predpisana drugačna postopkovna določila (Urška Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja 2004, str. 214).
Kot je zapisal že organ v izpodbijani odločbi, se sme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrniti le, če se ta nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. ZVOP-1 določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju, kamor spada organ, posredujejo le na podlagi zakona. Torej mora oziroma bi morala za razkritje osebnih podatkov, glede katerih se prosilec pritožuje, obstajati ustrezna pravna podlaga v zakonu.
Poseben primer, ki se ga ZDIJZ eksplicitno sicer ne dotika (pravzaprav za to tudi ni posebne potrebe), je vprašanje dostopa v primeru, ko informacije zahteva oseba, na katero se osebni podatki nanašajo. Pooblaščenec poudarja, da položaj oziroma identiteta upravičenca za dostop do informacij javnega značaja na rešitev njegove vloge v postopku po ZDIJZ ne vplivata. Posebne pravice, ki posamezniku omogočajo učinkovito varstvo lastnih osebnih podatkov, podrobneje ureja ZVOP-1 (30. in 31. člen), vendar pa se postopek po ZVOP-1 seveda razlikuje od postopka po ZDIJZ. V postopkih po ZDIJZ se organi in Pooblaščenec ne smejo spraševati, kdo je konkretni prosilec ali na primer kateri podatki so mu že znani. Dostop do informacij javnega značaja je namreč omogočen prav vsakomur, zato so osebne ali druge okoliščine na strani prosilca popolnoma irelevantne. Celo nasprotno, organ kakršnih koli okoliščin na strani prosilca pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati. Organ bi namreč s tem povzročil različno obravnavo prosilcev, čeprav bi moral zahtevane dokumente presojati same po sebi in upoštevati učinek erga omnes. Dostop do informacij javnega značaja je omogočen bodisi vsem bodisi nikomur, ni pa ga možno odobriti neki kategoriji ali posameznim prosilcem ter zavrniti drugim. Zato navedba prosilca, da sprašuje za svoje osebne podatke, ne more imeti vpliva na presojo obstoja izjeme varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec pojasnjuje, da lahko prosilec vloži zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki. To pravico opredeljuje 30. člen ZVOP-1, ki daje posamezniku pravico, da se seznani z vsemi svojimi osebnimi podatki, razen v primerih, opredeljenih v 36. členu ZVOP-1.
Prav tako kot organ, tudi Pooblaščenec v konkretnem primeru ni našel ustrezne pravne podlage v zakonu (gre za t.i. načelo zakonitosti obdelave osebnih podatkov) za razkritje imena, priimka, naslova stalnega prebivališča, rojstnega datuma, telefonske številke mobilnega telefona in registrske številke avtomobila prijavitelja, ki je bil hkrati v konkretnem primeru tudi prosilec, prav tako tudi ne za razkritje imena, priimka, naslova stalnega prebivališča, rojstnega datuma in registrske številke avtomobila soudeleženca. Noben zakon ne dovoljuje tovrstne obdelave osebnih podatkov. Na podlagi navedenega je potrebno zaključiti, da navedeni osebni podatki predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prve stopnje pravilno ugotovil, da je pri zahtevanih dokumentih delni dostop mogoč, saj s prekritjem varovanih osebnih podatkov udeležencev »dogodka«, ki je opisan v poročilu, ni več mogoče določiti. Organ je prosilcu posredoval dokument, na katerem je ustrezno prekril varovane osebne podatke.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preveril tudi, ali je bil v postopku oziroma odločanju na 1. stopnji prekršen materialni predpis in ugotovil, da ni bil. Prav tako je po uradni dolžnosti preveril, ali je prišlo do bistvenih kršitev postopka in tudi ugotovil, da takšnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da je treba pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena kot neutemeljeno v celoti zavrniti.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-70/2012/5 (20-10) z dne 7. 1. 2013. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka