Prosilec - Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor
+ -Številka: 090-19/2013/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje vseh sklepov za izvedenca v postopku, in sicer od osamosvojitve RS do leta 2012. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti resnično ne razpolaga, saj je gradbeni inšpektor hkrati tudi izvedenec gradbene stroke, zaradi česar se zunanje izvedence v postopke ne kliče. Pooblaščenec je tako pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-19/2013/6
Datum: 4. 2. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-18/2011/676 z dne 10. 12. 2012, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor št. 090-18/2011/676 z dne 10. 12. 2012 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 20. 11. 2012 naslovil zahtevo za posredovanje vseh sklepov, primerljivih s sklepom št. 356-02-72/2004-1743 z dne 13. 11. 2012, ki se imenuje »Sklep za izvedenca v postopku«, in sicer za leto 2012, za leta od vključno 2006 do vključno 2011 in od razglasitve samostojne RS do vključno leta 2005.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-18/2011/676 z dne 10. 12. 2012, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, saj z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 30. 12. 2012 vložil pritožbo, v kateri drugostopenjski organ poziva, naj preveri navedbe organa.
Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu, jo je ta na podlagi 2. odstavka 239. člena ZUP odstopil organu, z dopisom št. 092-271/2012/2 z dne 7. 1. 2013. Zoper odločbo je prosilec dne 31. 12. 2012 pri organu, ustno na zapisnik, vložil še dopolnilo k pritožbi, saj odločitev organa v izpodbijani odločbi smatra kot prelaganje odločitve na pritožbeni organ.
Pooblaščenec je dne 21. 1. 2013 prejel dopis organa št. 090-18/2011/750, z dne 14. 1. 2013, s katerim je Pooblaščencu, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 28. 1. 2013 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Pooblaščenec je najprej, za primerjavo, kakšne sklepe prosilec sploh želi pridobiti, od organa prejel sklep št. 356-02-72/2004-1743 z dne 13. 11. 2012, na katerega se prosilec v zahtevi sklicuje. Pooblaščenec je nato vpogledal v program »Lotus Notes, SPIS 4«, pod rubriko »Prostor« (gradbene inšpekcije), kamor je zaveden tudi spis št. 356-02-72/2004 oz. konkretno sklep, na katerega se prosilec sklicuje. Pooblaščenec je s pomočjo iskalnika in ključnih besed »izvedenec«, »izveden« in »sklep za izvedenca« iskal zahtevane dokumente, tako v aktivni kot v tekoči zbirki (arhiv). Pooblaščene pri pregledu ni našel nobenega drugega dokumenta oz. sklepa za izvedenca, kot tistega, na katerega se sklicuje prosilec. Organ pojasni, da drugi sklepi za izvedenca v postopku, razen tistega, na katerega se sklicuje prosilec, ne obstajajo, ker Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/2004, ZGO-1) v 144. členu določa, da je lahko gradbeni inšpektor oseba z visoko stopnjo izobrazbe gradbene ali arhitekturne smeri z nekajletno prakso, s tem pa je gradbeni inšpektor tudi izvedenec gradbene stroke. V zadevi št. 356-02-72/2004 je prišlo do izjeme pri postavitvi zunanjega izvedenca v postopku, saj je bilo ugotovljeno, da je pred nadaljevanjem postopka potrebno pridobiti določeno dokumentacijo, konkretno statični izračun in projekt zaščite in varovanja gradbene jame. Ker gre za pripravo projektne dokumentacije, za pripravo katere inšpektor nima pooblastila, je bilo v tem primeru potrebno pridobiti ustrezno zunanje izvedensko mnenje.
Pooblaščenec je dne 29. 1. 2013 prosilcu posredoval zapisnik o ogledu in camera, v katerem ga je pozval na morebitne ugovore oz. nasprotne argumente oz. da se pisno izreče o navedenih ugotovitvah Pooblaščenca.
Prosilec je dne 1. 2. 2013 na Pooblaščenca naslovil odgovor na poziv, v katerem navaja, da na zapisnik nima nobenih pripomb.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec je namreč vpogledal v program »Lotus Notes, SPIS 4« in s pomočjo različnih ključnih besed iskal zahtevane dokumente, ki pa jih, razen sklepa za postavitev izvedenca, na katerega se sklicuje prosilec in s katerim že razpolaga, ni našel. Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil tako razloge za neobstoj zahtevanih dokumentov, kot razloge za nastanek in obstoj dokumenta, na katerega se prosilec v zahtevi sklicuje. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane pritožbe, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na tej podlagi je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-18/2011/676 z dne 10. 12. 2012, kot neutemeljeno zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka