Prosilec - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo
+ -Številka: 090-8/2013/4
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval posredovanje listin glede opravljanja izpita iz poznavanja sodnega reda za posamezne sodnike in sodno osebje. Organ je njegovo zahtevo delno zavrnil, pri čemer pa se ni konkretno opredelil do posameznih delov zahteve prosilca in ni ugotovil, kateri dokumenti so sploh predmet njegove presoje. Pooblaščenec je v psotopku obenem ugotovil, da organ ni odločal v okviru vsebine zahteve prosilca oz. da se izrek izpodbijane odločbe in zahteva prosilca ne ujemata (prosilec je npr. zahteval podatke za sodnike okrajnega sodišča v Domalah, v izpodbijani oldočbi pa je bilo navedeno,da se odloči o listinah za okrajne sodnike sodišča v Žalcu). Pooblaščenec je v postopku ugotovil bistvene kršitve, zato je izpodbijano odločbo odprvail in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
ODLOČBA:
Številka: 090-8/2013/4
Datum: 15. 1. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; ZUP), o pritožbi …….(v nadaljevanju prosilec) z dne 10. 12. 2012, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje in javno upravo, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-97/2012 z dne 23. 11. 2012 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se izpodbijana odločba Ministrstva za pravosodje in javno upravo, št. 090-97/2012 z dne 23. 11. 2012 odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca z dne 4. 6. 2012 odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je na organ dne 4. 6. 2012 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V njej je navedel, da za navedene sodne osebe:
- Sodniki: - Okrajno sodišče Domžale –……………….Okrajno sodišče Litija –…………….Okrožno sodišče v Ljubljani –…………………; Sodno osebje, zaposleno na Okrajnem sodišču Domžale –………………………………………………….
želi prejeti naslednje listine: potrdila o opravljenih izpitih iz poznavanja določil sodnega reda, ki so jih v zadnjih desetih letih do danes opravljali zgoraj navedeni, prijavne liste sodišč k opravljanju teh izpitov, odločbe direktorja Centra za izobraževanje v pravosodju o dnevu, kraju in uri opravljanja izpitov ter sestava izpitne komisije, odločbe o imenovanju zapisnikarja, ki vodi zapisnik o izpitu, ki ga imenuje direktor Centra za izobraževanje v pravosodju izmed javnih uslužbencev ministrstva, pristojnega za pravosodje, zapisnike o opravljanju izpitov. Prosilec je navedel, da zahtevane informacije želi v naslednji obliki: vpogled pri organu, fotokopija ali izpis v formatu A4, prepis pri organu.
Ker organ o zahtevi prosilca ni odločil v zakonsko določenem roku, se je ta pritožil k Informacijskemu pooblaščencu, dne 5. 7. 2012, zaradi molka organa. Po več pozivih Pooblaščenca je organ dne 23. 11. 2012 izdal odločbo št. 090-97/2012, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, delno pa jo je zavrnil. Organ je zahtevo zavrnil v delu, ki se nanaša na posredovanje dokazil o izpitih iz poznavanja sodnega reda in spremljajočo dokumentacijo za sodnike (prijavne liste sodišč k opravljanju teh izpitov, odločbe direktorja Centra za izobraževanje v pravosodju o dnevu, kraju in uri opravljanja izpitov ter sestava izpitne komisije, odločbe o imenovanju zapisnikarja, ki vodi zapisnik o izpitu, ki ga imenuje direktor Centra za izobraževanje v pravosodju izmed javnih uslužbencev ministrstva, pristojnega za pravosodje, zapisnike o opravljanju izpitov), iz razloga, ker ta dokumentacija ne obstaja. Dostop do dokumentacije, ki se nanaša na opravljanje izpitov iz poznavanja sodnega reda za sodno osebje, je organ prosilcu delno odobril, pri čemer je zavrnil dostop do varovanih osebnih podatkov, in sicer tako, da se na posredovanih listinah prekrijejo podatki o datumu in kraju rojstva posameznikov, na katere se nanašajo. V obrazložitvi odločbe organ pojasnjuje, da izpit iz poznavanja sodnega reda opravlja periodično vse sodno osebje, razen tistih, ki imajo opravljen pravniški državni izpit. Ker je ta pogoj za sodniško funkcijo in ga imajo opravljenega vsi sodniki, za katere prosilec zahteva potrdila, sodnikom ni treba opravljati posebnih izpitov iz poznavanja sodnega reda, zaradi česar organ z zahtevanimi dokumenti v tem delu ne razpolaga. Glede zahtevanega potrdila in druge spremljajoče dokumentacije za imenovano tožilko, je organ ugotovil, da imenovana ni tožilka, ampak je državna pravobranilka. Tudi za funkcijo državnega pravobranilca pa se zahteva opravljen pravniški državni izpit, zato tudi za imenovano organ ne razpolaga s posebnimi potrdili o opravljanju izpitov iz poznavanja sodnega reda, ker teh po zakonu ni dolžna opravljati. Tudi v tem delu je organ zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi informacijami javnega značaja ne razpolaga. Preostale dokumente je organ prosilcu posredoval v obliki delnega dostopa, s tem, da je na njih, iz razloga varstva osebnih podatkov, prekril datume in kraje rojstev imenovanih.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 10. 12. 2012 pri organu vložil pritožbo. Navaja, da se pritožuje, ker meni, da je delna zavrnitev neupravičena in napačna, v delu, v katerem mu je bil dostop odobren, pa je ta nepopoln. Prav tako se pritožuje, ker meni, da mu organ ni omogočil dostopa do dokumentov na način, kot je zahteval. Pojasnjuje, da iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je kot prosilec zahteval dokumente za sodnike Okrajnega sodišča v Žalcu, kar ne drži, saj je zahteval dokumente za sodnike Okrajnega sodišča v Domžalah. Prav tako iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je zahteval dokumente za Okrožno sodišče v Litiji in okrožnega sodnika v Litiji, ki pa sploh ne obstajata, saj je v Litiji le okrajno sodišče in okrajni sodnik. Prav tako se prosilec ne strinja z ugotovitvijo organa, da osebe z opravljenim državnim pravniškim izpitom niso nikoli opravljale izpita iz poznavanja sodnega reda. Sodni red in 203. člen v takšni obliki, kot ga navaja organ, velja šele od leta 2011 dalje, saj je bil 203. člen spremenjen s takšno vsebino šele z Uradnim listom RS št. 48/2011, z dne 24. 6. 2011. Do takrat so, po mnenju prosilca, sodniki morali opravljati preizkus znanja iz poznavanja sodnega reda, torej dokumenti bi morali obstajati in zato prosilec vztraja pri zahtevi. Glede tistega dela zahteve, kjer mu je bil dostop delno odobren, se pritožuje, ker je posredovana dokumentacija nepopolna. Za …..tako ni priložena odločba direktorja Centra za izobraževanje in odločba o imenovanju zapisnikarja, za …….ni priloženih nobenih listin, razen prijave na izpit, prav tako tudi za …….., za……pa sploh ni priloženih nobenih listin na to ime. Prosilec Pooblaščencu tudi predlaga, naj organ in odgovorno osebo za dostop do IJZ najostreje kaznuje po 39. členu ZDIJZ, saj ne samo da ignorira zahtevo prosilca, ampak tudi brez vsakršne obrazložitve v odločbi izda dokumente v nasprotju z zahtevo prosilca, posredovani dokumenti pa so pomanjkljivi in nepopolni ter niso posredovani na način, ki ga je zahteval.
Pritožbo prosilca je organ dne 9. 1. 2013 odstopil v obravnavo Pooblaščencu. V spremnem dopisu št. 090-97/2012/8 z dne 7. 1. 2013 organ pojasnjuje, da vložene pritožbe ni mogoče preizkusiti, ali je vložena po upravičeni osebi (to je po določeni pravni ali fizični osebi v smislu 2. odstavka 2. člena ZUP), organ pa prilaga vso dokumentacijo zadeve, kot je dosegljiva v elektronski evidenci organa SPIS4.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec je ugotovil, da organ pred izdajo izpodbijane odločbe ni popolno ugotovil vseh dejstev, v postopku pa je posledično prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka. Iz izreka izpodbijane odločbe namreč izhaja, da se ta ne ujema z zahtevkom prosilca v smislu drugega odstavka 207. člena ZUP, ki določa, da se z odločbo v postopku odloči o vseh zahtevkih stranke, tudi če je ta uveden po uradni dolžnosti. Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca delno zavrnil, brez da bi se konkretno opredelil do posameznih dokumentov, ki naj bi bili predmet njegove presoje oz. brez da bi v izreku odločil o posameznih, ločenih delih zahtevka prosilca. Prosilec je namreč zahtevek strukturiral v več vsebinsko ločenih delov, pri čemer se organ ni konkretno opredelil do posameznih delov njegovega zahtevka. Ob tem gre slediti pritožbenim navedbam, da je organ v 1. točko izreka izpodbijane odločbe zapisal, da je odločal o listinah za sodnike Okrajnega sodišča v Žalcu, prosilec pa je zahteval listine za sodnike Okrajnega sodišča v Domžalah. Prav tako iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je organ odločal o listinah za sodnika Okrožnega sodišča v Litiji, prosilec pa je zahteval listine za sodnika Okrajnega sodišča v Litiji. Okrožno sodišče v Litiji namreč sploh ne obstaja. Iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe nadalje sledi, da naj bi organ v preostalem delu zahtevka prosilcu delno ugodil (torej glede vseh zahtevanih listin za sodno osebje), na posredovanih dokumentih pa naj bi prekril le varovane osebne podatke. V nasprotju s tem pa prosilec v pritožbi navaja, da za določene člane sodnega osebja (npr. za……) ni prejel nobenih dokumentov, za določene pa ni prejel vseh zahtevanih dokumentov (za…….), pri čemer iz izpodbijane odločbe ne izhaja, katere dokumente je organ v tem delu zahteve prosilcu sploh posredoval (in da mu določenih dokumentov v celoti ni posredoval), prav tako pa organ ni pojasnil razlogov za takšno odločitev. Iz izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, kakšen ugotovitveni postopek je organ vodil glede vprašanja, ali z določenimi dokumenti razpolaga ter kako je ugotovil dejstvo, da z določenimi dokumenti ne razpolaga. Organ je v postopku izdaje izpodbijane odločbe tako nepopolno oz. zmotno ugotovil dejstva, izpodbijane odločbe pa se ne da preizkusiti, ker nima pomembnih delov obrazložitve oz. je ta nepopolna. Zaradi navedenih pomanjkljivosti izpodbijane odločbe tudi z vidika obrazložitve ni mogoče preizkusiti, saj je obrazložitev ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato treba odpraviti. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec izpodbijano odločbo, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil in zadevo vrnil v ponoven postopek. Glede ne naravo ugotovljenih kršitev je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka hitreje odpravil organ sam.
Organ mora v ponovljenem postopku procesno in vsebinsko obravnavati zahtevo prosilca. V zvezi z navedbami organa v dopisu z dne št. 090-97/2012/8 z dne 7. 1. 2013, kjer ta pojasnjuje, da vložene pritožbe ni mogoče preizkusiti, ali je vložena po upravičeni osebi (to je po določeni pravni ali fizični osebi v smislu 2. odstavka 2. člena ZUP), Pooblaščenec pojasnjuje, da mora organ v ponovljenem postopku preveriti, ali zahteva prosilca z dne 4. 6. 2012 vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva ZDIJZ v 17. členu. Če zahteva prosilca ni popolna in je zaradi tega vsebinsko ne more obravnavati, mora organ prosilca, v skladu z 18. členom ZDIJZ, pozvati na dopolnitev. V zvezi z zahtevo po navedbi naslova prosilca Pooblaščenec še pojasnjuje, da mora prosilec, v smislu 17. člena ZDIJZ, v vlogi navesti naslov, kamor mu organ lahko vroči pošto, v smislu osebnega vročanja po 87. členu ZUP. Pri tem po mnenju Pooblaščenca ni treba, da gre za naslov stalnega prebivališča, niti za naslov začasnega prebivališča, ker iz 17. člena ZDIJZ (ki je specialen glede na prvi odstavek 66. člena ZUP) ta zahteva ne izhaja. Dejstvo osebnega vročanja (torej, da je bilo uradno pisanje osebno vročeno točno določeni fizični osebi, na katero je naslovljeno) izkazuje prejeta povratnica, v smislu 97. člena ZUP. V kolikor organ razpolaga s takšno povratnico, je, po mnenju Pooblaščenca, dejstvo osebne vročitve nedvomno izkazano.
Nadalje se mora organ, v ponovljenem postopku, opredeliti do posameznih delov zahtevka prosilca in identificirali listine – dokumente, s katerimi razpolaga v materializirani obliki, v nadaljnji fazi pa presoditi, ali gre za prosto dostopne informacije, ali pa je podana katera izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri oblikovanju izreka odločbe mora organ paziti, da je ta jasen, določen in izvršljiv, lahko je razdeljen tudi na več delov, organ pa mora v izreku odločiti o vseh delih zahtevka prosilca. Nadalje mora organ oblikovati obrazložitev odločbe tako, da ta vsebuje vse zakonske sestavine.
V skladu z 214. čl. ZUP mora tako vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto;
3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in
6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Zato je obrazložitev obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih že od leta 1977 po Resoluciji Sveta Evrope o zaščiti posameznikov napram aktom upravnih oblasti (Resolution No. 77 (31) on the Protection of the Individual in Relation to the Acts of Administrative Authorities) in danes po splošnih načelih upravnega prava, kot jih redno uveljavlja Sodišče ES. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka pač lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. čl.)
V ponovljenem postopku, ko bo razjasnjeno, kateri konkretni dokumenti so predmet obravnave organa, se mora organ konkretno opredeliti do posameznih dokumentov iz zahteve prosilca in v zvezi s tem za vsak posamičen dokument presoditi, ali z dokumentom razpolaga in ali je podana katera izmed izjem iz prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Če katera od izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ obstaja, mora organ v ponovljenem postopku presoditi tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje in se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bistveno kršil pravila postopka, zato je bilo treba, na podlagi 1. in 3. odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku 30 dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke Pooblaščenca, ki so podani v tej odločbi.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka