Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-1/2013/4
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je zahteval vpogled in fotokopijo dokumenta Ocenitev pooblaščenega cenilca za oceno konkretne nepremičnine. Organ je dostop do cenitve v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo notranjega delovanja organa. Pooblaščenec je ugotovil, da gre pri cenitvi res za dokument, ki je nastal zaradi notranjega delovanja organa, ter da bi z njegovim razkritjem nastala škoda. Država mora namreč v postopku odprodaje svojega stvarnega premoženja ravnati gospodarno in skušati doseči najugodnejši rezultat. Če pa potencialni kupec ve, kakšno cenitev nepremičnine je pridobila država, je pričakovani uspeh prodaje stvarnega premoženja države ravno zaradi tega lahko slabši. Pooblaščenec je presodil, da se izjema nanaša le na oceno vrednosti, ne pa na celotno poročilo, zato je odobril dostop do cenitve razen v delu, ki vsebuje oceno vrednosti, ter v delu, kjer vsebuje varovane osebne podatke ocenjevalca (razen imena in priimka, ki nista varovana).
ODLOČBA:
Številka: 090-1/2013/4
Datum: 25. 4. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 248. člena ter 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca ……… (v nadaljevanju prosilec) z dne 31. 12. 2012 zoper odločbo organa Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova 2, 1201 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-52/2012/6 (155-01) z dne 17. 12. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 31. 12. 2012, zoper odločbo organa št. 090-52/2012/6 (155-01), z dne 17. 12. 2012, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v Poročilo o ocenjeni vrednosti pravic na nepremičnini - zemljišča parc. št. 179 k.o. Maribor Grad s prilogami, pri čemer mora prekriti naslednje podatke:
- na 3. strani Poročila: ocenjeno tržno vrednost nepremičnine (zapisano s številko in besedo),
- na 7. strani Poročila: ocenjeno tržno vrednost nepremičnine (zapisano s številko in besedo) in znesek "prilagojene cene za kvadratni meter zemljišča",
- na 13. strani Poročila: znesek primerne izhodiščne vrednosti (v 3. odstavku), znesek izhodiščne cene na m2 in skupno, znesek pod postavko Prilagoditev (čas prodaje) na m2 in skupno, znesek pod postavko Prilagoditev na m2, znesek ocenjene cene in vrednost zemljišča,
- na 14. strani Poročila: znesek vrednosti zemljišča, znesek vrednosti posesti po načinu tržnih primerjav, znesek vrednosti, dobljene po načinu tržnih primerjav zaokroženo, znesek ocenjene vrednosti po načinu tržnih primerjav ter tržno vrednost pravic na nepremičnini (zapisano s številko in besedo),
- na Odločbi o podaljšanju veljavnosti dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca: datum rojstva in naslov prebivališča pooblaščenega ocenjevalca.
2. V delu, v katerem se v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekrijejo varovani podatki in v delu, v katerem prosilec zahteva fotokopije Poročila o ocenjeni vrednosti pravic na nepremičnini - zemljišča parc. št. 179 k.o. Maribor Grad, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 29. 11. 2012 zahteval vpogled in fotokopijo dokumenta Ocenitev pooblaščenega cenilca za oceno nepremičnine zemljišča 15 m2 zemljišča, s parcelno številko 179 k.o. Maribor-Grad, ki je v postopku odprodaje državnega premoženja in o katerem poteka postopek prodaje 15 m2 zemljišča na prej omenjeni parceli, v katerem prosilec nastopa kot kupec. Nadalje je prosilec organ prosil za fotokopije vseh dokumentov vodstva MNZ, MF ali MPJU (npr. pravilnike, navodila, usmeritve, inštrukcije, odredbe, okrožnice, ali s kakršnimkoli drugačnim poimenovanjem), ki se po vsebini nanašajo na prodajo ali razpolago s premoženjem v lasti države. Pri tem prosilec misli predvsem na dokumente, ki niso javno objavljeni v Uradnem listu RS.
Organ je izdal odločbo št. 090-52/2012/6 (155-01) z dne 17. 12. 2012, s katero je v 1. točki izreka v celoti ugodil zahtevi prosilca za dostop do fotokopij aktov, ki se nanašajo na prodajo ali razpolaganje s premoženjem v lasti države, v 2. točki pa zavrnil zahtevo za dostop do Poročila o ocenjeni vrednosti pravic na nepremičnini - zemljišča parc. št. 179 k.o. Maribor Grad (v nadaljevanju Poročilo). Organ je zavrnil zahtevo za dostop do Poročila zaradi izjeme notranjega delovanja organa iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da je izpolnjen prvi pogoj te izjeme, in sicer, da je bil dokument sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Po določbah Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih skupnosti (Uradni list RS st 86/10 in 75/12; v nadaljevanju ZSPDSLS) in Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS st 34/11 in 42/12; v nadaljevanju Uredba) mora biti premoženje države, ki je predmet razpolaganja (prodaje) pred izvedbo postopka razpolaganja in sklenitvijo pravnega posla, ocenjeno. Organ je navedel, da je bila cenitev naročena in pridobljena s strani MNZ zaradi izvedbe postopka odprodaje nepremičnine, torej zaradi postopka, povezanega z dejavnostjo organa. Postopek odprodaje zadevne nepremičnine pa je še v fazi izvedbe in še ni zaključen. Glede vprašanja obstoja drugega pogoja izjeme, da bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa, pa je organ zapisal, da je treba zasledovati načelo gospodarnosti, ki ga določa 5. člen ZSPDSLS ter določbe Uredbe. 19. člen Uredbe tako denimo določa, da je izhodiščna oziroma izklicna vrednost stvarnega premoženja enaka ocenjeni vrednosti ali je višja od te vrednosti. Organ meni, da bi lahko razkritje Cenitve onemogočalo opraviti naloge, ki jih zahteva ZSPDSLS, torej voditi odprodajo stvarnega premoženja na način oz. po metodi, ki omogoča najugodnejše rezultate za državo. Tako je organ ugotovil, da bi razkritje Poročila, ki je predmet postopka prodaje, ki je še v teku, onemogočilo delovanje organa v tej smeri, da je pri prodaji izhodiščna oziroma izklicna vrednost stvarnega premoženja lahko tudi višja od ocenjene vrednosti. Razkritje Poročila bi po mnenju organa pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa pri prodaji nepremičnine v smeri določb ZSPDSLS, določb Uredbe ter določb VIII. poglavja Pravilnika o finančnem poslovanju in izvajanju javnih naročil in javnih razpisov v Ministrstvu za notranje zadeve. Delo organa v smislu pogajalskih izhodišče bi bilo v tem primeru bistveno drugačno, saj v tem primeru namreč organ ne bi imel več proste odločitve pri določanju izklicne vrednosti nepremičnine. Hkrati je pristojna služba MNZ opozorila tudi, da je MNZ začelo dva postopka odprodaje dveh sosednjih (istovrstnih) zemljišč na isti k.o. 657 Maribor Grad, pri čemer je bila izvedena cenitev le za eno zemljišče (in sicer za parcelo št. 179). V kolikor bi bila cenitev razkrita enemu od potencialnih kupcev, bi to pomenilo tudi odstop od dolžnosti organa po 6. členu ZSPDSLS, to je enako obravnavo vseh udeležencev v postopku. Uradna oseba zato ocenjuje, da bi razkritje Poročila v konkretni prodaji nepremičnine in v podobnih primerih organu povzročilo (konkretne) težave v notranjem delovanju pri postopkih odprodaje nepremičnin in bi predstavljalo resno oviro za nadaljnje delo organa.
Prosilec je 31. 12. 2012 vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo organa, ker mu ni posredoval ali dovolil vsaj vpogleda do zahtevanih dokumentov. Prosilec meni, da razkritje ne bi moglo škoditi pogajanjem, saj se organ sploh ni pogajal, temveč je samovoljno določil prodajno ceno v višini 4.200,00 EUR in pri njej vztrajal, po načelu vzemi ali pusti. Organ je določil neko ceno, ne želi pa mu razkriti, kako jo je določil. S pogajanji bi moral imeti prosilec kot kupec možnost doseči popuščanje in zniževanje začetno postavljene cene, nasprotno pa javno zbiranje ponudb oz. licitacija pomeni višanje začetno postavljene cene. Tudi sicer po mnenju prosilca ni težko pridobiti orientacijske vrednosti podobnih nepremičnin v istem okolišu Maribora, tako preko interneta, povpraševanja pri nepremičninskih agencijah oziroma na Mestni občini Maribor, ki prav tako prodaja podobne nepremičnine. Organ vztraja pri prvotno postavljeni ceni, kljub temu da je tudi v Uradnem listu objavljena cenitev v Odloku o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za leto 2012 za sporno nepremičnino 1.200,00 EUR. Prosilec pojasnjuje, da ne more trikratno preplačati splošno znane tržne vrednosti nepremičnine, na kateri stoji legalno zgrajena garaža, ki je v njegovi lasti več kot 34 let in jo dobroverno z dovoljenjem predhodnika organa (RSNZ) tudi uporablja, vendar pa nepremičnine brez lastne krivde ni mogel lastninsko urediti. Prosilec je navedel tudi, da organ ni upošteval določbe 7. in 8. člena ZSPDSLS, ki govorita o načelu preglednosti in javnosti ter organu nalagata, da transparentno pokaže vse dokumente in ustrezno pojasni svoje odločitve. Ravno določitev cena mora temeljiti na cenitvi, organ pa ne sme odtujiti nepremičnine pod ocenjeno vrednostjo. Prosilec opozarja, da na temelju zakona, ki ureja obligacijska razmerja, organu ni dovoljeno odtujiti po oderuški ceni. Tudi Uredba določa, da je treba razpolaganje s premoženjem izvajati po načelu javnosti in preglednosti. Prosilec je poudaril, da v tem postopku drugih udeležencev razen njega ni, zato je sklicevanje na vpliv za druge udeležence, neupoštevno.
Organ je Pooblaščencu 25. 3. 2013 posredoval izdano naročilnico za izdelavo cenitve in dokazilo o plačilu.
Pooblaščenec je 25. 3. 2013 izvajalca cenitve Tehno projekt d.o.o., na podlagi 44. člena ZUP, povabil, da se, v kolikor ima za to interes, udeleži postopka in v roku osmih dni poda izjavo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki bi bile po njegovem mnenju pomembne za odločitev. Vabilo k udeležbi v postopek je bilo ocenjevalcu vročeno 27. 3. 2013, vendar nanj Pooblaščenec do trenutka izdaje te odločbe ni prejel odgovora.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Izjema notranjega delovanja organa
Organ je v izpodbijani odločbi zavrnil dostop do Poročila o ocenjeni vrednosti pravic na nepremičnini - zemljišča parc. št. 179 k.o. Maribor Grad, s sklicevanjem na izjemo iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ – izjemo notranjega delovanja organa. Navedena izjema organu nalaga, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).
Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi namreč v primeru, da bi tovrstni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.
Pooblaščenec pritrjuje organu glede izpolnitve prvega kriterija izjeme notranjega delovanja, da je bilo Poročilo ocenjevalca sestavljeno v zvezi z notranjim delovanjem organa. Za oblikovanje ustrezne cene, po kateri bi bila država pripravljena prodati svoje premoženje, je po določbah Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih skupnosti (ZSPDSLS) potrebno pridobiti cenitev. Celoten postopek oblikovanja ustrezne cene sodi v notranje delovanje organa. Pri izjemi notranjega delovanja organa se namreč (ob pogoju nastanka škode) varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju notranje politike oz. razmišljanja organa, mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila ali podobni interni dokumenti, namenjeni uslužbencem organa, torej takšni, ki so izdelani zaradi nekih notranjih potreb organa oziroma oblikovanja stališč v zvezi z delom organa. Zahtevan dokument očitno ni namenjen zunanjemu krogu oseb, pač pa je namenjen internemu delovanju organa, ki naj bi služil oblikovanju pogajalskih izhodišč oziroma izklicne cene v postopku odprodaje stvarnega premoženja države. Prvi pogoj, ki mora biti podan za obstoj izjeme notranjega delovanja organa, je torej podan.
Nadalje je Pooblaščenec presojal obstoj drugega pogoja izjeme notranjega delovanja organa, in sicer, ali bi razkritje takšnega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (t.i. specifični škodni test). Pooblaščenec mora pritrditi organu, ki je navedel, da bi razkritje Poročila v tej fazi postopka škodovalo postopku in uspehu države pri prodaji njenega stvarnega premoženja oziroma konkretne nepremičnine. Pri uporabi izjeme notranjega delovanja organa je sicer potrebna posebna previdnost, saj se neredko zgodi, da organi zahtevanih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jim škodovale pri ugledu ali pa bi celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Besedo "motnje" je treba razlagati v smislu, da bi razkritje podatka pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.
Ker je organ v konkretnem primeru v postopku pogajanja za odprodajo stvarnega premoženja in je namen organa in države, da se doseže za državo najugodnejši rezultat (torej da organ nepremičnino proda po najvišji ceni, po kateri jo je kupec še pripravljen kupiti), bi razkritje Poročila ocenjevalca nedvomno pomenilo slabši rezultat dela. Če potencialni kupec ne ve, kakšno cenitev nepremičnine je pridobila država, je pričakovani uspeh prodaje stvarnega premoženja države ravno zaradi tega lahko boljši, čeprav je to s stališča potencialnega kupca seveda slabše. A ugotoviti je treba, da pogajalskega položaja posameznega kupca ne moremo postaviti pred uspehom države pri gospodarnem ravnanju z njenim stvarnim premoženjem. Prosilec je sicer navedel, da se ne strinja s tem, da bi si organ poslabšal svoj pogajalski položaj, ker je že postavil ceno na višini 4.200 EUR in je nelogično, da bi jo v nadaljevanju postopka še povečeval. Pojasniti je treba, da bi se pogajalski položaj države poslabšal tako, da bi potencialni kupec s pogajanji želel doseči ocenjeno vrednost in bi organ veliko teže s pogajanji dosegel ugodnejši rezultat za državo, torej ceno nad ocenjeno vrednostjo nepremičnine. Doseganje čim boljših rezultatov za državo izhaja iz načela gospodarnosti glede upravljanja s stvarnim premoženjem, ki ga opredeljuje 4. člen ZSPDSLS. Kot je opozoril že organ, 2. odstavek 4. člena ZSPDSLS določa, da je treba postopke ravnanja s stvarnim premoženjem voditi učinkovito, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki omogočajo najugodnejše rezultate za državo in samoupravne lokalne skupnosti. Doseganje najugodnejših rezultatov za državo je torej del gospodarnega ravnanja s stvarnim premoženjem države in se ne sme umakniti posamičnim interesom posameznikov oziroma zasebnega sektorja. Seveda je treba pritrditi prosilcu, da je (vedno) treba upoštevati tudi načelo transparentnosti, a že 8. člen ZSPDSLS določa, da je ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti sicer javno, razen če poseben zakon določa drugače. Tak zakon pa je v konkretnem primeru ZDIJZ, ki z izjemo notranjega delovanja organa iz 11. točke 1. odstavka 6. člena preprečuje razkritje določenih dokumentov v postopku prodaje stvarnega premoženja države, kadar preti realna možnost, da bo morala država svoje stvarno premoženje prodati pod slabšimi pogoji ali za nižjo ceno. 5. odstavek 17. člena ZSPDSLS sicer določa primere, ko je možna prodaja stvarnega premoženja pred ocenjeno vrednostjo, vendar je to izjema, pravilo pa je, da se premoženje proda nad ocenjeno vrednosti (cilj pa je, da se doseže najboljša cena, ki jo je kupec še pripravljen plačati). Pooblaščenec je torej ocenil, da je škoda, ki bi nastala za delovanje organa ob razkritju ocenjene vrednosti zemljišča, izkazana in s tem podana izjema notranjega delovanja organa. Vendar je treba poudariti, da je ta izjema podana le glede zneska ocenjene vrednosti nepremičnine (in zneskov, ki bi kazali na ocenjeno vrednost), ne pa tudi glede ostalih podatkov, ki so v Poročilu, do česar se bo Pooblaščenec podrobneje opredelil v nadaljevanju te odločbe.
Pooblaščenec pa mora na tem mestu izrecno poudariti, da se v postopku po ZDIJZ ni dovoljeno spuščati v presojo pogajalske strategije organa in zato se Pooblaščenec tudi ne sme opredeliti do navedb prosilca, da bi se moral organ pravičneje pogajati oziroma da bi moral organ upoštevati, da pogajanje pomeni tudi popuščanje in zniževanje začetno postavljene cene. Pooblaščenec se ne sme opredeljevati niti do navedb prosilca, da organ izkorišča prosilčev šibkejši položaj, saj da se organ zaveda, da brez ureditve lastništva nad zemljiščem prosilec ne more vpisati v zemljiško knjigo lastništva nad garažo. Vse te navedbe ne morejo biti predmet obravnave v postopku po ZDIJZ, saj je treba dostop do dokumentov presojati na splošno, brez upoštevanja posebnih okoliščin na strani konkretnega prosilca (v konkretnem primeru okoliščin, ki izvirajo iz dejstva, da je prosilec zainteresiran za nakup nepremičnine v lasti organa). Dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva namreč vsakdo, organi in Pooblaščenec pa mora odločiti enako ne glede na to, kdo zahteva dostop do dokumentov.
Kljub temu, da prosilcu po morebitnem odkupu zemljišča dokument najverjetneje ne bo več predstavljal takšne vrednosti, pa lahko po prodaji nepremičnine prosilec še enkrat zahteva dostop do istega dokumenta. Po prodaji izjema notranjega delovanja organa morda ne bi bila več podana, saj je treba morebitne izjeme presojati vedno glede na okoliščine konkretnega primera in ne na splošno.
2. Izjema varstva osebnih podatkov
Pooblaščenec je ob pregledu celotnega Poročila skupaj s prilogami ugotovil, da se varovani osebni podatki, torej osebni podatki, za razkritje katerih ni pravne podlage, nahajajo na Odločbi o podaljšanju veljavnosti dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca, in sicer gre za datum rojstva in naslov prebivališča pooblaščenega ocenjevalca. Ta dva podatka mora organ prekriti, saj izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Pri tem pa je treba poudariti, da imena in priimka pooblaščenega ocenjevalca ni treba prekriti, saj gre za podatek o porabi javnih sredstev (komu je država plačala za izvedbo cenitve), za razkritje tega podatka pa obstaja pravna podlaga v 3. odstavku 6. člena ZDIJZ. Ta določba namreč določa, da se ne glede na obstoj izjeme, na primer izjeme varstva osebnih podatkov, dovoli dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Poleg tega je v konkretnem primeru ocenjevalec tudi pooblaščena oseba za zastopanje gospodarske družbe Tehna Projekt d.o.o., ki je bila izvajalec cenitve, za razkritje imena in priimka direktorja družbe pa obstaja pravna podlaga že v Zakonu o sodnem registru in Zakonu o gospodarskih družbah.
Prav tako ni potrebno prekriti imen in priimkov oseb, ki sta vodili in odločali v postopku izdaje odločbe o podaljšanju veljavnosti dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca. Pri postopku izdaje takšne odločbe, za kar je izdajatelju - Slovenskemu inštitutu za revizijo - podeljeno javno pooblastilo, gre za neke vrste javno funkcijo. Zato na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ identiteta oseb, ki so to funkcijo na podlagi javnega pooblastila izvajale, ne more biti zakrita. Citirana določba namreč določa, da se ne glede na obstoj izjeme (npr. izjeme varstva osebnih podatkov) dovoli dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Enako velja, če se zahtevana informacija nanaša na podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato povsod na zahtevanih dokumentih ni potrebno prekriti imen, priimkov, izobrazbe in naziva delovnega mesta javnih uslužbencev.
3. Delni dostop do zahtevanega Poročila
Kadar dokumenti vsebujejo informacije, ki so opredeljene kot izjeme od prostega dostopa, je treba preveriti, ali je mogoče uporabiti določbo 7. člena ZDIJZ, ki govori o t.i. delnem dostopu. Ta določba namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Če je torej podatke, ki predstavljajo izjemo, mogoče prekriti, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, mora organ prosilcu posredovati dokument s prekritimi podatki.
V obravnavanem primeru organ ni uporabil določbe 7. člena ZDIJZ in ni pojasnil, zakaj je presodil, da delni dostop do Poročila ne bi bil mogoč. Bistvo zavrnitve dostopa do Poročila je namreč, da bi razkritje ocenjene vrednosti poslabšalo pogajalska izhodišča organa, torej se je organ odločil, da prosilcu ne sme posredovati predvsem ocenjene vrednosti nepremičnine. Pooblaščenec se sicer strinja, da bi razkritje ocenjene vrednosti nepremičnine škodilo notranjemu delovanju organa in tudi, da se v Poročilu nahajajo varovani osebni podatki, vendar pa ni pravilna odločitev organa, da zavrne dostop do celotnega zahtevanega dokumenta. Pooblaščenec je namreč presodil, da razkritje preostalega dela Poročila, ki se ne naša na sámo ocenjeno vrednost nepremičnine in na določene varovane osebne podatke, ne bi povzročilo škode za notranje delovanje organa, saj ne bi poslabšalo njegovih pogajalskih izhodišč v tekočem postopku pogajanj, prav tako ne bi kršilo Zakona o varstvu osebnih podatkov.
Druge izjeme, poleg ugotovljenih dveh, ki se nanašata le na nekatere podatke v zahtevanem dokumentu, po ugotovitvah Pooblaščenca ne obstajajo. Podana ni niti izjema poslovne skrivnosti, saj ni izpolnjen noben od pogojev iz 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009-UPB3, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZGD-1), da bi lahko uporabili izjemo poslovne skrivnosti iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Po presoji Pooblaščenca je torej povsem mogoče iz zahtevanega dokumenta izločiti informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost ter omogočiti dostop do preostalega dela dokumenta. Pooblaščenec je tako organu naročil, da mora prekriti naslednje podatke na Poročilu o ocenjeni vrednosti pravic na nepremičnini - zemljišča parc. št. 179 k.o. Maribor Grad:
- na 3. strani Poročila: ocenjeno tržno vrednost nepremičnine (zapisano s številko in besedo),
- na 7. strani Poročila: ocenjeno tržno vrednost nepremičnine (zapisano s številko in besedo) in znesek "prilagojene cene za kvadratni meter zemljišča",
- na 13. strani Poročila: znesek primerne izhodiščne vrednosti (v 3. odstavku), znesek izhodiščne cene na m2 in skupno, znesek pod postavko Prilagoditev (čas prodaje) na m2 in skupno, znesek pod postavko Prilagoditev na m2, znesek ocenjene cene in vrednost zemljišča,
- na 14. strani Poročila: znesek vrednosti zemljišča, znesek vrednosti posesti po načinu tržnih primerjav, znesek vrednosti, dobljene po načinu tržnih primerjav zaokroženo, znesek ocenjene vrednosti po načinu tržnih primerjav ter tržno vrednost pravic na nepremičnini (zapisano s številko in besedo),
- na Odločbi o podaljšanju veljavnosti dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca datum rojstva in naslov prebivališča pooblaščenega ocenjevalca.
4. Sklepno
Na koncu je treba pojasniti še, zakaj prosilcu ni mogoče ugoditi v obliki pridobitve zahtevanega Poročila in mu posredovati njegovih fotokopij, temveč mu je mogoče odobriti le vpogled v (neprekrite) dele Poročila. 2. odstavek 25. člena ZDIJZ namreč določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled. V obravnavanem primeru je zahtevano poročilo nedvomno avtorsko delo in je kot tako zavarovano skladno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/2007-UPB3, s sprem. in dop.; ZASP). Organ bi sicer moral kot dober gospodar in skladno s standardi, ki so se razvili v tej zvezi, s pogodbo z avtorjem dogovoriti prenos nekaterih materialnih avtorskih pravic, ki bi mu dovoljevale takšno razpolaganje z avtorskim delom, da bi bila možna reprodukcija za namene omogočanja dostopa do informacij javnega značaja v zahtevani obliki. Vendar organ takšnega prenosa materialnih avtorskih pravic ni dogovoril z avtorjem (cenitev je pravzaprav naročil preko naročilnice), zato pride v poštev le možnost iz 2. odstavka 25. člena ZDIJZ, in sicer, da se prosilcu omogoči le vpogled v zahtevano informacijo.
Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji napačno uporabil določbe materialnega prava, in sicer določbo 7. člena ZDIJZ o delnem dostopu do informacij javnega značaja v povezavi določbo 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ o izjemi notranjega delovanja organa. Skladno z določbo 1. odstavka 252. člena je zato Pooblaščenec odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam rešil zadevo - organu je naložil, da najkasneje v roku 31 dni od prejema drugostopenjske odločbe prosilcu omogoči vpogled v Poročilo o ocenjeni vrednosti pravic na nepremičnini - zemljišča parc. št. 179 k.o. Maribor Grad, pri tem pa mora prekriti varovane podatke, ki so opredeljeni v izreku te odločbe. V preostalem delu, torej glede prekritih podatkov in glede pridobivanja fotokopij zahtevanega dokumenta, pa je bilo treba pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrniti.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka