Prosilec - Občina Ormož
+ -Številka: 090-276/2012/5
Kategorije: Ni zahtevana informacija, Stroški
POVZETEK:
Prosilec se je pritožil zoper odločbo organa iz razloga, ker mu je organ posredoval dokumente, ki jih sploh ni zahteval in torej neupravičeno zaračunal materialne stroške, ter ker mu organ ni posredoval dokumentov, ki jih je zahteval. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ v enem delu odločil preko zahtevka prosilca in je odločbo organa v tem delu na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP izrekel za nično. Posledično je tudi ugotovil, da je organ neupravičeno zaračunal stroške posredovanja IJZ, saj je prosilcu zraven preveč dokumentov zaračunal tudi DDV, čeprav je ta strošek v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDDV-1 oproščen plačila davka na dodano vrednost. Pooblaščenec je tako pritožbi ugodil in odpravil tudi račun, saj znašajo materialni stroški manj kot 10 EUR. V preostalem delu je Pooblaščenec pritožbo zavrnil, saj je organ v celoti odločil o zahtevi prosilca, prosilčeve navedbe o dodatnih dokumentih pa se štejejo za širitev zahteve in torej novo zahtevo po ZDIJZ.
ODLOČBA:
Številka: 090-276/2012/5
Datum: 3. 4. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena, prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, prvega odstavka 252. člena in 4. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………… (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož (v nadaljevanju organ), št. 090-19/2012 01/29, z dne 4. 12. 2012 in zoper račun organa št. 12247, z dne 4. 12. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper 2. alinejo 1. točke izreka odločbe Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, št. 090-19/2012 01/29, z dne 4. 12. 2012 se ugodi in se le ta izreče za nično ter se odloči: Zahteva prosilca za dostop do fotokopij seznamov subjektov iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s katerimi Občina Ormož ne sme sklepati pravnih poslov, veljavnih na dan 31. 12. 2010, 31. 12. 2011 in 30. 6. 2012, se zavrne.
2. Pritožbi prosilca zoper 3. točko izreka odločbe Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, št. 090-19/2012 01/29 se ugodi in se ta odpravi.
3. Pritožbi prosilca zoper račun Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, št. 12247, z dne 4. 12. 2012 se ugodi in se ta odpravi.
4. Pritožba zoper 1. in 4. alinejo 1. točke izreka odločbe Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, št. 090-19/2012 01/29 se zavrne.
5. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 8. 11. 2012 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosilec zahteval, da mu organ posreduje fotokopije:
1. načrta integritete Občine Ormož;
2. seznamov subjektov iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011-UPB2; v nadaljevanju ZIntPK), s katerimi Občina Ormož ne sme sklepati pravnih poslov, veljavne na dan 31. 12. 2010, 31. 12. 2011 in 30. 6. 2012;
3. dokumentov (ugotovitvenih zapisnikov, pogodb, aneksov), s katerimi se je Občina Ormož odzvala na poziv Komisije z dne 21. 6. 2012 o začetku postopka za ugotovitev ničnosti devetih pravnih poslov;
4. pogodbe in aneksov k pogodbi o oddaji javnega naročila za gradnjo kanalizacije Podgorci – Velika Nedelja, pločnika z javno razsvetljavo, fotokopijo zaključne situacije, zapisnika o prevzemu izgrajenih objektov ter fotokopijo obračuna stroškov prestavitve daljnovoda v Sodincih in nizko napetostnega el. omrežja ter
5. dokumentov o prijavah državne pomoči iz naslova oprostitve komunalnega prispevka.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-19/2012 01/29, z dne 4. 12. 2012, s katero je zavrnil le dostop do fotokopije zaključne situacije in zapisnika o prevzemu zgrajenih objektov. V preostalem delu je organ zahtevi prosilca ugodil ter mu posredoval zahtevane dokumente, pri čemer je ugotovil, da so nastali materialni stroški (fotokopije in poštnina) v višini 23,18 eur. Organ je skladno s stroškovnikom o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, objavljenim v Uradnem vestniku občine Ormož, št. 9/2011 z dne 17. 8. 2011, izdal račun št. 12247 z dne 4. 12. 2012.
Prosilec se je zoper odločbo in izdani račun pravočasno pritožil. Iz pritožbe prosilca z dne 15. 12. 2012 izhaja, da se pritožuje zoper odločbo št. 090-19/2012 01/29, z dne 4. 12. 2012, v delu, v katerem je uradna oseba organa napačno povzela zahtevo prosilca oziroma ni ugodila njegovi zahtevi in prosilcu posredovala informacije, ki jih ni zahteval. Prosilec zato pritožbeni organ prosi, da odpravi izpodbijano odločbo v delu, ki ni skladen z zahtevo prosilca, vključno z delom o napačno odmerjenih stroških zaradi posredovanja napačnih informacij. Nadalje prosilec navaja, da je v:
- 1. alineji 1. točke izreka odločbe organ ugodil zahtevi za dostop do fotokopij Načrta integritete Občine Ormož, vendar mu je bilo poleg zahtevanega dokumenta posredovanih še devet strani, ki jih ni zahteval (zapisniki, vabila itd.).
- 2. alineji 1. točke izreka odločbe navedena napačna informacija javnega značaja, ki se ne ujema z zahtevo prosilca po seznamu subjektov iz 35. člena ZIntPK na tri presečne datume. Prosilčeva zahteva ni bila zavrnjena, ampak mu je bilo, namesto zahtevanih informacij, napačno posredovanih 125 strani spletnih izpiskov Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) na dan 15. 11. 2012.
- 3. alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe navedene dokumente prejel.
- 4. alineji 1. točke izreka odločbe navedene dokumente le delno prejel, in sicer gradbeno pogodbo brez ponudbe izvajalca ali popisa del s predračunom, ki je obvezni sestavnih del pogodbe. Enako velja za Aneks št. 7, s katerim se povečuje vrednost pogodbenih del. Prav tako mu ni bila posredovana gradbena pogodba med organom in Komunalnim podjetjem Ormož d.o.o., ki še vedno izvaja gradbena dela na omenjeni investiciji.
Prosilec se pritožuje tudi zoper stroške, kajti iz računa je razvidno, da mu je organ neupravičeno zaračunal 226 strani fotokopij, od katerih je več kot polovica, ali vsaj 134 fotokopij, posledica napačne odločitve uradne osebe. Na koncu prosilec še dodaja, da organ tudi ni objavil zahtevanih informacij na spletu, pa čeprav so trije občinski svetniki zahtevali iste informacije.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-19/2012 01/29, z dne 21. 12. 2012, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Odstopu pritožbe je organ priložil dokumente, o katerih je odločal in so bili posredovani prosilcu. Organ se je opredelil do posameznih pritožbenih navedb in navedel:
- da je sestavni del načrta integritete Občine Ormož tudi Zaključno poročilo delovne skupine in priloge načrta integritete, sklep o imenovanju odgovorne osebe za načrt integritete in zapisniki sestankov delovne skupine, zapisi ostalih aktivnosti in priloge, kar je razvidno iz priloženega kazala Načrta integritete. Načrt integritete je torej dokument, ki vsebuje vsa, v kazalu našteta, poglavja. Ker je prosilec v zahtevi zapisal, da prosi za fotokopijo Načrta integritete Občine Ormož, mu ga je organ tudi posredoval v celoti, saj upravni organ ne more vedeti, da prosilec želi, da se določena poglavja izvzamejo. Organu se zdijo pritožbene navedbe prosilca povsem neutemeljene, saj mu je bilo posredovano to, kar je zahteval.
- seznam subjektov iz 35. člena ZIntPK, s katerimi Občina Ormož ne sme sklepati pravnih poslov, je sestavni del seznama, ki je kot verodostojna listina uradno objavljen na spletni strani KPK. Organ predmetnega seznama vsak dan ne tiska oz. izpisuje, zato s stiskanimi seznami na datume 31. 12. 2010, 31. 12. 2011 in 30. 6. 2012 ne razpolaga, ampak ga je za prosilca stiskal dne 15. 11. 2012. Seznam je stiskan v celoti, kot je objavljen, da prosilec ne bi podvomil, da bi morebiti bilo kaj iz njega izvzeto.
- Prosilec je pri zahtevi pod točko 4. jasno zapisal, da zahteva fotokopijo pogodbe in aneksov k pogodbi za izgradnjo kanalizacije Podgorci – Velika Nedelja, pločnika z javno razsvetljavo, fotokopijo zaključne situacije, zapisnika o prevzemu izgrajenih objektov ter fotokopijo obračuna stroškov prestavitve daljnovoda v Sodincih in nizko napetostnega el. omrežja. Prosilec torej ponudbe izbranega ponudnika in predračunov oz. popisa del s predračunom sploh ni zahteval, zato ti dokumenti prosilcu tudi niso bili posredovani. Prav tako se pritožnik v zahtevi opira samo na projekt »Izgradnja kanalizacije Podgorci – Sodinci – Velika Nedelja s čistilno napravo, pločnikom in javno razsvetljavo«, izvajalca IPI d.o.o., v pritožbi pa navaja, da mu ni bila posredovana gradbena pogodba med organom in Komunalnim podjetjem Ormož, ki pa se nanaša na javni razpis »Izgradnja hodnika za pešce ob lokalni cesti LC 076 031, odsek Sodinci – Lasigovci in LC 302 031, odsek Savci – Velika Nedelja v Sodincih in 5 premostitev«, ki je bil oddan Komunalnemu podjetju Ormož d.o.o., kar pomeni, da gre za drug razpis, kot pa je bila podana zahteva za dostop do informacij javnega značaja. Zaradi navedenega mu te informacije niso bile posredovane. Organ dodaja, da bi lahko prosilčeve tovrstne navedbe, da mu to gradivo ni bilo posredovano, šteli za novo zahtevo, saj prosilec s pritožbenim zahtevkom spet širi in dopolnjuje obseg informacij, ki jih želi pridobiti oz. navaja, da s prejetimi informacijami ni zadovoljen.
- Prosilec oporeka tudi računu, na katerem je specificiranih 226 strani fotokopij, za katere navaja, da jih je več kot polovica, ali vsaj 134, posledica napačne odločitve uradne osebe. Dne 29. 11. 2012 je bilo prosilcu v skladu s 36. členom ZDIJZ poslano obvestilo, da bo njegova zahteva povezana z materialnimi stroški v skladu s Stroškovnikom o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni vestnik Občine Ormož št. 9/2011 z dne 17. 8. 2011), ki je objavljen tudi v katalogu informacij javnega značaja na spletni strani organa, www.ormoz.si. Dejstvo je, da je prosilec zahteval fotokopije vseh omenjenih dokumentov, sedaj ko so materialni stroški že nastali in so dokumenti že fotokopirani ter posredovani prosilcu, pa navaja, da z njimi ni zadovoljen ter da so rezultat napačne presoje uradne osebe. Dejstvo je, da so organu nastali materialni stroški, da se prosilec izmika plačilu nastalih stroškov, vse skozi pa vedno znova in znova zahteva informacije javnega značaja, od katerih organu ne poravna računa že iz meseca julija 2012, kljub temu, da je prejel že dva opomina.
- da je organ še istega dne, torej 4. 12. 2012, ko je prosilcu in še dvema drugima prosilcema, ki sta zahtevala iste informacije, posredoval odločbo z vso pripadajočo dokumentacijo, v skladu s 6. alinejo 10. člena ZDIJZ, zahtevane informacije posredoval v svetovni splet in jih objavil na spletni strani organa, pod alinejo »Katalog informacij javnega značaja« ter pod alinejo »Najpogosteje zahtevane informacije javnega značaja«. Zato so prosilčeve navedbe povsem neutemeljene, kar organ dokazuje z izpisom izsekov iz spletnega portala www.ormoz.si, iz katerih je razviden datum in čas objave dokumentov.
Prosilec je dne 27. 12. 2012 podal pojasnilo k odstopu pritožbe in navedel, da v celoti vztraja pri pritožbi oz. njeni utemeljitvi. Poudarja, da uradna oseba pri organu želi na vsak način preprečiti dostop do nekaterih javnih dokumentov, ki razkrivajo ugotovitve KPK v zvezi z navedeno situacijo. Netočna je navedba organa, s katero želi opravičiti nasprotovanje izročitve gradbene pogodbe s Komunalnim podjetjem Ormož d.o.o., s katero je bilo jeseni 2012, po poteku roka za dokončanje investicije, oddano javno naročilo za cca. 500 m hodnika za pešce. Z omenjeno pogodbo se izvaja investicija v nasprotju s sprejeto investicijsko dokumentacijo, ki jo je sprejel Občinski svet Ormož, na svoji 8. redni seji, dne 13. 9. 2011 in v nasprotju s prvotno izdanim gradbenim dovoljenjem. Utemeljevanje preprečevanja izročitve omenjene gradbene pogodbe z ločenimi razpisi je neresno in nima nobene pravne podlage, saj gre za enovito investicijo, kot je razvidno iz investicijske dokumentacije oz. sklepa o njeni potrditvi na občinskem svetu, ki nosi naslov »Izgradnja kanalizacije Podgorci – Velika Nedelja s čistilno napravo ter hodnikom za pešce z javno razsvetljavo«. Obstaja sum, da so bila dela dvakrat oddana in se zaradi tega onemogoča dostop do predračunov oz. popisov del, ki predstavljajo bistveni del vsake pogodbe oz. aneksa. Nadalje prosilec navaja, da gre glede zahtevanega seznama subjektov iz 35. člena ZIntPK prav tako za nedopusten poskus, s katerim želi uradna oseba organa prikriti dejstvo, da takih seznamov organ nima ali da seznam ni bil upoštevan pri oddaji javnega naročila. KPK je namreč zahtevala od vodstva organa, da izpelje postopek za ugotovitev ničnosti pravnih poslov v vrednosti 596.000 EUR pri navedeni investiciji, ker je bilo javno naročilo izvedeno v nasprotju z veljavno zakonodajo. V kolikor bi uradna oseba pri organu priznala, da organ nima lastnega seznama subjektov iz 35. člena ZIntPK, bi morala z odločbo zavrniti dostop do omenjene informacije. Tega seveda ne želi, ker bi potem priznala, da ravna v nasprotju s stališčem KPK, ki v svojih javno objavljenih navodilih jasno navaja: »Dolžnost paziti in preverjati morebiten obstoj omejitve poslovanja je torej v prvi vrsti na organu – naročniku, ki mora pri tem primarno izhajati iz lastne evidence oziroma seznama«.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilec v pritožbi zatrjuje, da je organ zmotno tolmačil njegovo zahtevo, s tem, ko je presodil, da poleg Načrta integritete Občine Ormož, zahteva tudi zapisnike in vabila (1. točka zahteve) ter seznam subjektov iz 35. člena ZIntPK na dan 15. 11. 2012, namesto na tri presečne datume (2. točka zahteve). Prosilec zatrjuje, da je zahteval le Načrt integritete Občine Ormož in seznam subjektov iz 35. člena ZIntPK na dan 31. 12. 2010, 31. 12. 2011 in 30. 6. 2012. Pooblaščenec ugotavlja, da se ta del pritožbe nanaša na 1. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe, kjer prosilec izpodbija del, ki se nanaša na fotokopije 9-ih strani Načrta integritete Občine Ormož in na 2. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe, ki jo prosilec izpodbija v celoti. Prosilec tako zavrača tudi plačilo zneska, o katerem je organ odločil v 3. točki izreka izpodbijane odločbe in ga navedel v izpodbijanem računu, ker je organ do tega zneska prišel na podlagi napačne razlage njegove zahteve.
Nadalje prosilec navaja, da organ ni v celoti odločil o 4. točki zahteve, saj mu ni posredoval ponudbe izvajalca ali popisa del s predračunom, ki je obvezni sestavnih del pogodbe, Aneksa št. 7, s katerim se povečuje vrednost pogodbenih del ter gradbene pogodbe med organom in Komunalnim podjetjem Ormož d.o.o..
Organ v dopisu št. 090-19/2012 01/29 z dne 21. 12. 2012 v celoti vztraja pri odločitvi, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, zato je moral Pooblaščenec najprej ugotoviti, kaj je bil predmet zahteve prosilca, nato pa še, ali je organ prosilcu za posredovanje zahtevane dokumentacije upravičeno zaračunal znesek 23,18 EUR.
2. Informacije javnega značaja, ki so predmet obravnavane zahteve
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je temeljno načelo ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, ki usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi, predvsem državljani oz. občani, tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Organ mora namreč prosilcu dati tiste informacije, katerih vsebina je takšna, kot jo želi prejeti prosilec, ne glede na to, kako prosilec poimenuje zahtevani dokument. Ker se v skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je potrebno zahtevo po opredelitvi informacije javnega značaja obravnavati v duhu procesnega načela varstva pravic stranke, podrobneje določenega v 7. členu ZUP. Po tej določbi morajo organi pri postopanju in odločanju strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. V četrtem odstavku istega člena je določeno še, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Načela upravnega postopka so tako temeljno razlagalno merilo tudi v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Po oceni Pooblaščenca je, upoštevaje zgoraj navedene določbe, treba zahtevo za dostop do informacij javnega značaja obravnavati v okviru vsebine zahteve in je ni dopustno širiti, še zlasti ne v primerih, ko to vpliva na višino stroškov, ki jih organ zaračuna prosilcu za posredovane dokumente, saj takšno ravnanje nedvomno ne bi bilo v korist stranki.
Pojasnilo k pritožbi zoper 1. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe
Po preučitvi zahteve prosilca in Načrta integritete Občine Ormož Pooblaščenec ugotavlja, da so pritožbene navedbe prosilca glede 1. alineje 1. točke izreka odločbe neutemeljene. Iz zahteve prosilca z dne 8. 11. 2012 jasno izhaja, da je pod 1. točko zahteval fotokopijo Načrta integritete Občine Ormož. Iz kazala Načrta integritete Občine Ormož je razvidno, da so zapisniki sestankov delovne skupine, zapisi ostalih aktivnosti in priloge sestavni del Načrta integritete Občine Ormož. Pooblaščenec je tako ugotovil, da je organ v tem delu ravnal in odločil v skladu z zahtevo prosilca in prosilcu upravičeno posredoval celoten Načrt integritete Občine Ormož, ki skupaj obsega 47 strani. Navedeno pomeni, da bi organ tudi upravičeno lahko zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja za 47 strani.
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je bil v tem delu postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP v tem delu zavrne.
Pojasnilo k pritožbi zoper 2. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe
Pooblaščenec je po preučitvi zahteve prosilca z dne 8. 11. 2012 ugotovil, da so pritožbene navedbe, s katerimi prosilec zatrjuje, da je predmet njegove zahteve seznam subjektov iz 35. člena ZIntPK na tri presečne datume, utemeljene. Iz zahteve namreč jasno izhaja, da je prosilec pod 2. točko zahteval fotokopije seznamov subjektov iz 35. člena ZIntPK, s katerimi Občina Ormož ne sme sklepati pravnih poslov, veljavnih na dan 31. 12. 2010, 31. 12. 2011 in 30. 6. 2012. Organ je v 2. alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe odločil o dostopu do seznama subjektov, objavljenega na spletni strani KPK, s katerimi je prepovedano poslovanje, prosilec pa v pritožbi zatrjuje, da teh dokumentov sploh ni zahteval. Pritožba prosilca se torej nanaša na to, o čemer je organ odločal preko zahtevka prosilca in da prejeti dokumenti niso informacija, ki jo je zahteval.
Izhajajoč iz ugotovljenega dejanskega stanja je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v določenem delu vodil postopek po ZDIJZ brez zahteve prosilca in da prosilec v vodenje tega postopka izrecno ali molče ni privolil. Organ je namreč v 2. alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe odločil preko zahtevka, saj prosilec sploh ni zahteval seznama subjektov iz 35. člena ZIntPK, objavljenega na spletni strani KPK na dan 15. 11. 2012.
Z odločbo se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih stranke, ki pomenijo upravno zadevo. Ne odloči pa se o drugih zadevah, ki niso predmet postopka, niti odločitve o njih ni zahtevala stranka v postopku. Če organ odloči z odločbo še o drugih vprašanjih, pa gre za zadeve, o katerih se lahko postopek vodi le na zahtevo stranke, gre v tem delu odločbe za prekoračitev pristojnosti in ničnostni razlog (4. točka 279. člena ZUP v povezavi s 128. členom ZUP). 128. člen ZUP določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Iz določb ZDIJZ (glej 15. člen in nadaljnje) nedvomno izhaja, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja vodi na zahtevo prosilca. Drugi odstavek 17. člena ZDIJZ obenem določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). V kolikor zahteva prosilca, tudi po pozivu organa, ni ustrezno dopolnjena, organ tako zahtevo zavrže (19. člen). Iz same narave zadeve tako izhaja, da se mora prosilec v postopku po ZDIJZ opredeliti glede vsebine informacije, s katero se želi seznaniti in glede načina seznanitve, sicer organ postopka po ZDIJZ ne more voditi, ker zahteve prosilca ne more vsebinsko obravnavati. V upravnem postopku je torej treba izdati odločbo o zadevi, ki je predmet postopka oziroma zahteve, ne pa o nečem, kar se morda smiselno povezuje z zahtevo stranke. Po ZDIJZ je predpisan tudi postopek za dopolnitev zahteve, če je organ ne more obravnavati (18. člen ZDIJZ), kar vključuje tudi dilemo o tem, katero informacijo (natančno) je stranka zahtevala. Zakonska podlaga za možnost reinterpretacije zahteve prosilca namreč ne obstaja.
Pooblaščenec je ugotovil, da v obravnavanem primeru pogoj iz 128. člena ZUP ni bil izpolnjen v delu, v katerem je organ odločal o dostopu do seznama subjektov, objavljenega na spletni strani KPK, s katerimi je prepovedano poslovanje. Kot je podrobno pojasnjeno že v prejšnjih odstavkih te obrazložitve, prosilec za dostop do teh dokumentov ni vložil pisne zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Prav tako glede navedenih dokumentov prosilec v postopek po ZDIJZ ni pristal kasneje, niti izrecno niti molče, kar izhaja zlasti iz pritožbenih navedb prosilca, iz katerih izhaja, da prosilec nasprotuje odločitvi organa preko njegovega zahtevka.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec, v skladu z 280. členom ZUP, na predlog stranke, na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, 2. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe izrekel za nično, ker je organ v tem delu izdal odločbo brez zahteve prosilca (128. člen ZUP), prosilec pa pozneje ni izrecno ali molče v to privolil.
Kot že navedeno, je prosilec v 2. točki zahteve zahteval fotokopije seznamov subjektov iz 35. člena ZIntPK, s katerimi Občina Ormož ne sme sklepati pravnih poslov, veljavnih na dan 31. 12. 2010, 31. 12. 2011 in 30. 6. 2012. V pritožbi glede navedenih zahtevanih dokumentov trdi, da jih ni prejel oz. da mu je organ posredoval druge dokumente in ne dokumentov, ki jih je zahteval v 2. točki zahteve. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v tem delu odločil preko zahtevka in izrek izpodbijane odločbe v tem delu izrekel za ničnega, je v nadaljevanju, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, dopolnil postopek in odločil o zahtevi prosilca iz 2. točke zahteve, kjer je zahteval fotokopije seznamov subjektov iz 35. člena ZIntPK, s katerimi Občina Ormož ne sme sklepati pravnih poslov, veljavnih na dan 31. 12. 2010, 31. 12. 2011 in 30. 6. 2012.
Organ je v odstopu pritožbe pojasnil, da z zahtevanimi seznami na presečne datume ne razpolaga, kajti seznama iz spletne strani KPK ne tiska vsak dan. Naknadno je organ dne 7. 2. 2012, na poziv Pooblaščenca, ponovno sporočil, da z dokumenti ne razpolaga, da pa je seznam objavljen na spletni strani KPK (https://www.kpk-rs.si/registri/omejitve_poslovanja/seznam/) in je dostopen vsem. Vpogled v seznam in izpis seznama je mogoč samo na tekoči datum, torej ne za nazaj.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevi prosilca po fotokopijah seznamov subjektov iz 35. člena ZIntPK, s katerimi Občina Ormož ne sme sklepati pravnih poslov, veljavnih na dan 31. 12. 2010, 31. 12. 2011 in 30. 6. 2012 ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, ki niso nastali oz. s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti delovanja organa ter ali bi organ zahtevane dokumente moral imeti in zakaj jih nima.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti iz 2. točke zahteve prosilca ne obstajajo, organ z njimi ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Glede na navedeno zahtevi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi in je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Pojasnilo k pritožbi zoper 4. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe
V pritožbi prosilec navaja, da ni dobil v celoti dokumentov, ki jih je zahteval v 4. točki zahteve, in sicer ponudbe izbranega ponudnika ali/in popisa del s predračunom, ki je obvezni sestavnih del pogodbe ter gradbene pogodbe med organom in Komunalnim podjetjem Ormož d.o.o., ki še vedno izvaja gradbena dela na omenjeni investiciji.
Ker sta stališči prosilca in organa glede zahtevka iz 4. točke zahteve različni, je Pooblaščenec presojal, kaj je predmet zahteve. Iz zahteve prosilca z dne 8. 11. 2012 izhaja, da je prosilec zahteval fotokopije pogodbe in aneksov k pogodbi o oddaji javnega naročila za gradnjo kanalizacije Podgorci – Velika Nedelja, pločnika z javno razsvetljavo, fotokopijo zaključne situacije, zapisnika o prevzemu izgrajenih objektov ter fotokopijo obračuna stroškov prestavitve daljnovoda v Sodincih in nizko napetostnega el. omrežja. Pooblaščenec je ugotovil, da je zahteva prosilca jasna in iz nje ne izhaja, da je prosilec zahteval tudi ponudbo izbranega ponudnika oz. izvajalca s popisom del s predračunom. Kot že navedeno, je v upravnem postopku treba izdati odločbo o zadevi, ki je predmet postopka oziroma zahteve, ne pa o nečem, kar se morda smiselno povezuje z zahtevo stranke. Po ZDIJZ je predpisan tudi postopek za dopolnitev zahteve, če je organ ne more obravnavati (18. člen ZDIJZ), kar vključuje tudi dilemo o tem, katero informacijo (natančno) je stranka zahtevala. Zakonska podlaga za možnost reinterpretacije zahteve prosilca namreč ne obstaja. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011.
Pooblaščenec zaključuje, da je bila zahteva prosilca v delu, kjer je zahteval pogodbe in anekse k pogodbi o oddaji javnega naročila za gradnjo kanalizacije Podgorci – Velika Nedelja, jasna in je organ o njej lahko odločal in tudi je odločil. Pritožbene navedbe so torej v tem delu neutemeljene, saj prosilec v zahtevi z dne 8. 11.2012 ni zahteval ponudbe izbranega ponudnika ali/in popisa del s predračunom. Po pregledu zahteve in pritožbe prosilca je Pooblaščenec ugotovil, da le-ta v pritožbi svojo zahtevo širi v delu, kjer navaja, da želi pridobiti še fotokopije ponudbe izbranega ponudnika ali/in popisa del s predračunom. Prosilec ne more v pritožbi širiti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja, saj je Pooblaščenec vezan na prvotno zahtevo, zatorej se širša zahteva prosilca, dana šele v pritožbi, šteje za novo zahtevo in jo je organ dolžan kot tako tudi obravnavati. Pooblaščenec je torej ugotovil, da predmet tega pritožbenega postopka ni ponudba izbranega ponudnika oz. izvajalca s popisom del s predračuni.
Prav tako prosilec v pritožbi širi zahtevo v delu, kjer navaja, da je zahteval gradbeno pogodba med organom in Komunalnim podjetjem Ormož d.o.o.. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da se zahteva prosilca iz 4. točke zahteve z dne 8. 11. 2012 nanaša na javno naročilo št. JN1899/2011, »Izgradnja kanalizacije Podgorci – Sodinci – Velika Nedelja s čistilno napravo, pločnikom in javno razsvetljavo«, objavljenim na portalu javnih naročil dne 1. 3. 2011, ne pa tudi na Javno naročilo št. JN12378/2012, »Izgradnja hodnika za pešce ob lokalni cesti LC 076 031, odsek Sodinci – Lasigovci in LC 302 031, odsek Savci – Velika Nedelja v Sodincih in 5 premostitev«, objavljenim na portalu javnih naročil dne 15. 11. 2012. Kot že navedeno, je bila zahteva prosilca jasna, saj je izrecno navedel, cit.: »fotokopijo pogodbe in aneksov k pogodbi o oddaji javnega naročila za gradnjo kanalizacije Podgorci – Velika Nedelja, pločnika z javno razsvetljavo,…«. Prosilec sicer res ni v celoti pravilno navedel javnega naročila, vendar iz zahteve jasno izhaja, da se ne nanaša na javno naročilo št. JN12378/2012, saj sploh ni omenil izgradnje hodnika in premostitev. Hkrati pa je bilo javno naročilo št. JN12378/2012 objavljeno šele 15. 11. 2012, torej po vložitvi zahteve prosilca z dne 8. 11. 2012.
Iz sklepa št. 175 Občinskega sveta Občine Ormož z dne 13. 9. 2012 res izhaja, da gre za enovit projekt/program »Izgradnja kanalizacije Podgorci – Velika Nedelja s čistilno napravo ter hodnikom za pešce z javno razsvetljavo«, vendar kot že navedeno, sta bila za izvedbo tega projekta objavljena dva ločena javna razpisa.
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da so pritožbene navedbe, da organ ni v celoti sledil in odločil o zahtevi prosilca, neutemeljene. Iz 4. točke zahteve prosilca jasno izhaja, kaj je zahteval in je organ v okviru zahtevka tudi odločil. V delu, kjer prosilec v pritožbi navaja, da ni pridobil gradbene pogodbe med organom in Komunalnim podjetjem Ormož d.o.o., pritožba predstavlja širitev zahteve. Prosilec ne more v pritožbi širiti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja, saj je Pooblaščenec vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilca, zatorej se širša zahteva prosilca, dana šele v pritožbi, šteje za novo zahtevo in jo je organ dolžan kot tako tudi obravnavati. Navedeno pomeni, da tudi gradbena pogodba med organom in Komunalnim podjetjem Ormož d.o.o. ni predmet tega pritožbenega postopka.
3. Stroški posredovanja informacij javnega značaja
Ker se pritožba prosilca nanaša na določitev višine stroškov posredovanja informacij, se je Pooblaščenec v nadaljevanju spustil v vsebinsko presojo, ali je organ utemeljeno zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v 3. točki izreka izpodbijane odločbe in v računu organa št. 12247, z dne 4. 12. 2012, in sicer v višini 23,18 EUR.
Upravno sodišče RS je v sodbi št. U 278/2008-23, z dne 20. 10. 2009 zavzelo stališče, da je ZDIJZ predpis, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Gre torej za zakon, ki ureja določena postopkovna vprašanja, se pa na več mestih sklicuje tudi na uporabo postopkovnih pravil, ki jih določa ZUP. Takšno napotilo za uporabo določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, izhaja tudi iz določbe četrtega odstavka 27. člena ZDIJZ, umeščenega v 3. poglavje zakona z naslovom »Pritožbeni postopek«, ki določa, da se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po presoji sodišča je to določba, ki jo mora Pooblaščenec (kot napotilo za uporabo določb ZUP) uporabiti tudi v primerih, ko se spor nanaša na določitev višine stroškov posredovanja informacij. Po mnenju Upravnega sodišča RS mora Pooblaščenec upoštevati, da je pritožba zoper izdano odločbo lahko uperjena tudi zoper odločitev o stroških.
Ob navedenem Pooblaščenec opozarja na specifično ureditev stroškov v določbah ZDIJZ. ZDIJZ namreč napoti na podzakonski predpis, konkretno na Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba), ki med drugim podrobno določa zaračunljivost stroškov posredovanja informacij javnega značaja prosilcem. V 20. členu Uredbe je natančno določen način plačila stroškov, ki izrecno določa, da organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo. Iz navedenega izhaja, da sta zakonodajalec in Vlada RS postopke s stroški v okviru dostopa do informacij javnega značaja uredila bistveno drugače, kot je to določeno v ZUP. Organ o stroških dostopa do informacij javnega značaja tako ne odloča v okviru meritorne oz. vsebinske presoje, ali gre za informacije javnega značaja, temveč ločeno izda račun, ki mora biti specificiran. Zoper takšno odločitev o stroških (t.j. račun) pa je, na podlagi zgoraj opisanega stališča Upravnega sodišča RS, dopustna pritožba pri Pooblaščencu.
Nobenega dvoma ni, da organ lahko v skladu s 34. členom ZDIJZ prosilcu zaračuna materialne stroške za posredovanje informacij javnega značaja, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. V prvem odstavku 35. člena ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi v 19. členu predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezni organ pa lahko, v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem stroškovniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oziroma dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan, v skladu s 36. členom ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Če se zahteva prosilca nanaša na informacijo večjega obsega, lahko organ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevane informacije (tretji in četrti odstavek 36. člena ZDIJZ).
Vsebinska presoja stroškov posredovanja informacij je torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov in kateri stroškovnik je podlaga za odločanje o stroških v konkretnem primeru. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morata biti podani kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov.
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ prosilca dne 29. 11. 2012 opozoril na plačilo stroškov in da bodo obračunani v skladu s Stroškovnikom o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, objavljenim v Uradnem vestniku občine Ormož št. 9/2011 z dne 17. 8. 2011. Po vpogledu na spletno stran organa (http://www.ormoz.si/dokument.aspx?id=2434) je Pooblaščenec ugotovil, da organ določa cene posredovanja informacij javnega značaja na podlagi sprejetega stroškovnika, kot je predviden v tretjem odstavku 19. člena ZDIJZ.
Kot izhaja iz samih zneskov, ki so navedeni v izpodbijanem računu, je organ zaračunal strošek fotokopiranja 226 strani A4 formata po ceni 0,06 EUR in strošek poštnine.
Kot ugotovljeno, je Pooblaščenec, v skladu z 280. členom ZUP na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, 2. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe izrekel za nično, ker je organ v tem delu izdal odločbo brez zahteve prosilca (128. člen ZUP), prosilec pa pozneje ni izrecno ali molče v to privolil. Navedeno pomeni, da je organ neupravičeno prosilcu zaračunal materialne stroške za 125 strani A4 formata, kot jih obsega seznam subjektov iz 35. člena ZIntPK, objavljenega na spletni strani KPK na dan 15. 11. 2012.
Glede na ugotovitve o obsegu zahteve prosilca, ki so podrobno pojasnjene v 2. točki obrazložitve te odločbe, je prosilec upravičen do informacij javnega značaja, ki obsegajo 101 stran, cena ene strani fotokopije formata A4 pa znaša 0,06 EUR, kar skupaj znaša 6,06 EUR. Iz računa izhaja, da je organ prosilcu neupravičeno zaračunal DDV po stopnji 20%. V skladu s petim odstavkom 5. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF in 83/2012; v nadaljevanju ZDDV-1) je strošek oproščen plačila davka na dodano vrednost, saj se organ kot organ lokalne skupnosti ne šteje za davčnega zavezanca v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravlja kot organ oblasti, če pobira takse, prispevke in druge dajatve ter plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami. Prosilec torej ni dolžan kriti DDV.
Zraven stroškov fotokopiranja lahko organ zaračuna tudi poštnino za pošiljanje informacij po pošti, skladno z veljavnim cenikom za poštne storitve. Poštnina za pošiljanje informacij po veljavnem ceniku za poštne storitve (Cenik poštnih storitev v notranjem prometu, ki velja od 1. 4. 2013) v konkretnem primeru ne bi presegla 3,42 EUR, kolikor stane pošiljanje priporočenega pisma, ki tehta od 500 g do 1000 g (101 dokument formata A4 namreč tehta manj kot 1000 g, kar je razvidno tudi iz poštne znamke na poštni pošiljki, s katero je organ Pooblaščencu odstopil pritožbo v reševanje in priložil 226 strani formata A4, ki jih je posredoval prosilcu, kjer je teža pošiljke znašala 826 g).
Pooblaščenec je tako ugotovil, da bi stroški organa za posredovanje informacij v konkretnem primeru lahko znašali največ 9,48 EUR. Četrti odstavek 20. člena Uredbe in 4. člen stroškovnika organa določata, da organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij javnega značaja, ki ne presegajo 10 EUR (z vključenim DDV). Glede na navedeno določbo in izračunane stroške, ki znašajo manj kot 10 EUR, organ v konkretnem primeru ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je pritožbi prosilca zoper 3. točko izreka izpodbijane odločbe in zoper račun organa št. 12247, z dne 4. 12. 2012 tako ugodil in, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, 3. točko izreka izpodbijane odločbe in izpodbijani račun št. 12247, z dne 4. 12. 2012 v celoti odpravil ter sam rešil zadevo. Pooblaščenec je ugotovil, da prosilec v konkretnem primeru ni dolžan poravnati stroškov dostopa do informacij javnega značaja.
4. Proaktivna objava informacija javnega značaja
Pooblaščenec je ugotovil, da so navedbe prosilca, da organ ni objavil zahtevanih informacij na spletu, pa čeprav so trije občinski svetniki zahtevali iste informacije, neutemeljena.
6. točka prvega odstavka 10. člena ZDIJZ določa, da je vsak organ dolžan posredovati v svetovni splet vse informacije javnega značaja, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat.
Organ je v odstopu pritožbe pojasnil, da je še istega dne, torej 4. 12. 2012, ko je prosilcu in še dvema drugima prosilcema, ki sta zahtevala iste informacije, v skladu s 6. točko prvega odstavka 10. člena ZDIJZ zahtevane informacije posredoval v svetovni splet in jih objavil na spletni strani organa, pod alinejo »Katalog informacij javnega značaja« ter pod alinejo »Najpogosteje zahtevane informacije javnega značaja«.
Pooblaščenec je na spletni strani organa www.ormoz.si ugotovil, da so vse zahtevane informacije objavljene, kar pomeni, da je organ upošteval določbo 6. točke prvega odstavka 10. člena ZDIJZ. Glede na navedeno so pritožbene navedbe neutemeljene, saj je organ po odločitvi treh prosilcev za zahtevi za dostop do istih dokumentov, le-te objavil na svoji spletni strani. Organ namreč ni dolžan pred odločitvijo o zahtevah treh prosilcev zahtevanih prosto dostopnih informacij javnega značaja posredovati v svetovni splet.
5. Zaključek
Pooblaščenec je o pritožbi prosilca odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka