Prosilec - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 090-275/2012/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dokumente iz točno določenega spisa. Organ je prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente, zaradi njegovega vztrajanja, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti, ne le s tistimi, ki jih je posredoval prosilcu, pa je organ zahtevo prosilca zavrgel z obrazložitvijo, da ne more o isti zadevi odločiti dvakrat. V pritožbi prosilec vztraja pri obstoju zahtevanih dokumentov, hkrati pa na podlagi že prejetih dokumentov zahteva dodatna pojasnila. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga še z dvema dokumentoma, ki so predmet prosilčeve zahteve, katere pa je prosilcu brez oklevanja takoj posredoval. Glede na to, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente s katerimi razpolaga, prav tako pa mu na podlagi določb ZDIJZ ni dolžan podajati posameznih pojasnil glede prejetih dokumentov, je Pooblaščenec pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-275/2012/5
Datum: 14. 1. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 12. 2012, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-63/2012-6-TP z dne 3. 12. 2012, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, št. 090-63/2012-6-TP z dne 3. 12. 2012 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 2. 10. 2012 naslovil zahtevo za posredovanje:
- popisa upravne zadeve, ki se vodi pod št. 371-995/2010 ter seznama vseh dokumentov v tej zadevi z naslednjimi podatki: šifra oz. evidenčna oznaka dokumenta, naslov dokumenta, subjekt dokumenta, datum dokumenta, tip dokumenta (vhodni, izhodni, lastni),
- vseh sklepov in odločb iz zadeve št. 371-995/2010,
- vseh izhodnih dokumentov iz zadeve št. 371-995/2010.
Organ je prosilcu zahtevane dokumente posredoval skupaj z dopisom št. 090-63/2012-3-TP z dne 30. 10. 2012.
V elektronskem sporočilu z dne 15. 11. 2012 prosilec pojasnjuje, da je s strani organa prejel zahtevane informacije javnega značaja, in sicer 13 dokumentov, vendar pa je v dokumentaciji več nekonsistentnosti, in sicer:
1. dokumenti se nanašajo na delo Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, vendar ima samo vhodni dokument, pod zaporedno št. 2, prejemi žig oddelka, večina ostalih (št. 3, 4, 5, 9, 10) pa prejemi žig župana;
2. prvi dokument v zadevi je potrditev kot odgovor na elektronsko pošto z istega dne, elektronskega pisma pa ni niti v dokumentaciji, niti v popisu zadeve;
3. dokument št. 8 vsebuje zahtevo mestnega inšpektorata za odgovor v postopku inšpekcijskega nadzora, vendar odgovora ni niti v dokumentaciji, niti v popisu zadeve;
4. dokumenta s št. 1 in 6 imata kot št. zadeve vpisano 371-955/2010 in ne 371-995/2010;
5. dokumenta s št. 6 in 12 nosita drugačen datum, kot pa v popisu zadeve, predvsem se prosilcu zdi sumljiva umestitev dokumenta pod št. 12.
V dopisu z dne 23. 11. 2012 prosilec dodatno še pojasnjuje, da ga organ ni seznanil z informacijo javnega značaja v skladu z vloženo zahtevo, in sicer:
- namesto dokumenta št. 371-995/2010-1 z dne 15. 10. 2010 in dokumenta št. 371-995/2010-6 z dne 5. 11. 2010 je organ prosilcu posredoval dokument št. 371-955/2010-1TP z dne 15. 10. 2010 in dokument št. 371-955/2010-6-TP z dne 14. 12. 2010;
- priložena sta dokumenta št. 371-995/2010-11-TP z dne 3. 3. 2011 in št. 371-995/2010-13-TP, z dne 10. 5. 2011, manjkata pa dokumenta št. 371-995/2010-11 in št. 371-995/2010-13, pri čemer bi moral dokument št. 371-995/2010-13 nositi datum 17. 12. 2010.
Iz dopisa prosilca izhaja še, da s strani organa še vedno ni prejel zahtevanih izhodnih dokumentov, in sicer dokumenta št. 371-995/2010-1, 371-995/2010-6, 371-995/2010-11 in 371-995/2010-13.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-63/2012-6-TP z dne 3. 12. 2012, s katero je zahtevo prosilca zavrgel z obrazložitvijo, da o isti zahtevi prosilca ni mogoče dvakrat odločiti. Organ je namreč prosilcu že posredoval vse dokumente iz zadeve št. 371-995/2010. V odločbi organ še navaja, da je bilo o navedbah prosilca ugotovljeno:
Ad.1: Organ razpolaga v konkretni zadevi le z že posredovanimi dokumenti. Dokumente z žigi opremi glavna
pisarna in jih posreduje pristojnim v reševanje, sam Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet pa
nima svojega vložišča.
Ad.2: Vse korespondence se ne evidentira kot arhivsko gradivo. Gre za odprtje zadeve in izhodni dokument.
Ad.3: Pisni dogovor ne obstaja in ni bil sestavljen, ker se je zadeva reševala na sestanku.
Ad.4: Pri pripravi dokumentov je prišlo do pomote – pravilna številka je 371-995/2010.
Ad.5: Datum šestega dokumenta: zaveden je pričetek izdelave dokumenta. Datum dvanajstega dokumenta je
tak kot je.
Na podlagi dopisa z dne 23. 11. 2012 pa organ pojasnjuje, da se prva alineja nanaša na ugotovitev iz točke Ad.4 in Ad.5, glede druge alineje pa je ugotovljeno, da je prosilec prejel zahtevana dokumenta, saj ju citira, ter da je datum na dokumentu št. 371-995/2010-13 pravilen. Prosilcu so bili tako posredovani vsi dokumenti pod št. 371-995/2010, prosilec pa dokumenta št. 371-955/2010-1-TP in št. 371-955/2010-6-TP ne more dobiti, ker v tej zadevi ne obstajata.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 7. 12. 2012 vložil pritožbo, v kateri navaja sledeče:
Ad 1: Organ pojasnjuje, da Oddelek nima svojega vložišča, vendar ne pojasni, zakaj nekateri vhodni dokumenti kljub temu nosijo prejemni žig Oddelka, nekateri vhodni dokumenti v isti zadevi pa prejemni žig župana.
Ad 2: Prvi dokument v zadevi št. 371-995/2010 je odgovor na »predlog po elektronski pošti«, ki ga v isti zadevi sploh ni. Organ v pojasnilu ne pojasni, ali je manjkajoče dokumente izločil iz spisa, jih uničil oz. jih vodi v drugi zadevi.
Ad 3: Organ navaja, da o zahtevi mestnega inšpektorata ni sestavil pisnega odgovora, ne navede pa, ali o ustnem reševanju zadeve obstaja uradni zaznamek oz. zapisnik.
Ad 4: Organ ne navede, kdaj je svojo pomoto ugotovil oz. zakaj je še ni korigiral.
Ad 5: Organ ne pojasni, ali gre v evidenci za pomoto, kdaj je pomoto ugotovil in ali jo je odpravil. Pri dokumentu št. 6 se pojavljajo trije različni datumi s precejšnjimi časovnimi razlikami (v evidenci 5. 11. 2010, na dokumentu 14. 12. 2010, odposlan dne 24. 12. 2010). Dvom o verodostojnosti evidence podkrepljuje tudi oznaka TP ob številki dokumenta - kaže na to, da v spisu poleg posredovanega dokumenta, ki nosi št. 371-955/2010-6-TP, obstaja tudi dokument s številko, ki nima končnice TP (torej št. 371-995/2010-6 oz. št. 371-955/2010-6), podobno kot pri dokumentu št. 13. Poleg tega organ ne pojasni velike časovne razlike med evidentiranim (kasnejšim) datumom 19. 4. 2011 dokumenta št. 12 in dejanskim datumom 14. 12. 2010 na dokumentu. Prosilec še navaja, da dokumenta št. 371-995/2010-11 in št. 371-995/2010-13 ni prejel. Prejel je sicer dokumenta št. 371-995/2010-11-TP z dne 3. 3. 2011 in št. 371-995/2010-13-TP z dne 10. 5. 2011, po njegovih navedbah pa obstaja tudi dokument št. 371-995/2010-13 z dne 17. 12. 2010, kar izhaja iz prilog pritožbe, med katerimi je tudi dokument št. 371-995/2010-13 z dne 17. 12. 2010. Iz priloge je po navedbah prosilca razvidno dvoje:
1. da dokument v popisu zadeve sploh ni zaveden (pod št. 13 je zaveden dokument z datumom
10. 5. 2011, torej dokument št. 371-995/2010-13-TP, ki je bil priložen dopisu z dne 30. 10. 2012), in
2. da poleg dokumentov s končnico TP obstajajo tudi dokumenti z isto številko, a brez končnice »TP«.
Zaradi tega prosilec sklepa, da ugotovitve glede končnice »TP« podobno veljajo tudi za dokumenta št. 371 -955/2010-1TP z dne 15. 10. 2010 in št. 371-955/2010-6-TP z dne 14. 12. 2010.
Številke manjkajočih dokumentov v odgovoru organa so po mnenju prosilca: 371-995/2010-1, 371-995/2010-6, 371-995/2010-11 in 371-995/2010-13.
Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu, jo je ta na podlagi 2. odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom št. 092-246/2012/2 z dne 13. 12. 2012.
Pooblaščenec je dne 24. 12. 2012 prejel dopis organa št. 090-63/2012-9-TP z dne 19. 12. 2012, s katerim je ta Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ v spremnem dopisu navaja, da je ponovno pregledal zadevo št. 371-995/2010 ter ugotovil, da se v spisu nahaja trinajst dokumentov, kolikor jih je tudi evidentiranih, kar izhaja iz popisa zadeve, vse dokumente pa je prosilec že prejel. Glede dokumentov, ki so posebej omenjeni, in sicer št.: 371-995/2010-1, 371-995/2010-6, 371-995/2010-11 in 371-995/2010-13, pa je ugotovljeno sleče:
- dokument št. 371-995/2010-1 ne obstaja. Obstaja le dokument s št. 371-955/2010-1TP z dne 15. 10. 2010 (v številki dokumenta je pomota, pravilna št. dokumenta je 371- 995/2010-1TP z dne 15. 10. 2010, ki je zavedena tudi v popisu zadeve).
- dokument št. 371-995/2010-6 ne obstaja. Obstaja le dokument s št. 371-955/2010-6-TP z dne 14. 12. 2010 (v številki dokumenta je pomota, pravilna št. dokumenta je 371-995/2010-6-TP z dne 14. 12. 2010, ki je zavedena tudi v popisu zadeve).
- dokument št. 371-995/2010-11 ne obstaja. Obstaja dokument št. 371-995/2010-11-TP z dne 3. 3. 2011.
- dokument št. 371-995/2010-13 z dne 17. 12. 2010 v popisu zadeve ni zaveden, niti ni vložen v spis. Ugotovljeno pa je, da dokument obstaja, vendar je vložen v drug spis oz. v zadevo, ki obravnava območje BS 3. Ker prosilec s tem dokumentom že razpolaga, ga organ prosilcu ponovno ne bo posredoval.
Z vsemi dokumenti, s katerimi organ razpolaga v zadevi št. 371-995/2010, pa je bil prosilec, po navedbah organa, že seznanjen in jih je prejel skupaj z dopisom št. 090-63/2012-3-TP z dne 30. 10. 2012.
Organ je Pooblaščencu, skupaj z odstopljeno pritožbo posredoval tudi celotni spis št. 371-995/2010, ki je predmet prosilčeve zahteve, skupaj s popisom zadeve. Organ je Pooblaščencu, v dokazilo, da je pri navedbi številke dokumenta št. 371-955/2010-1TP in 371-955/2010-6-TP resnično prišlo do napake, in da sta pravilni številki 371- 995/2010-1TP in 371-995/2010-6-TP, posredoval popis zadeve št. 371-955/2010.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 10. 1. 2013 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Na ogledu in camera je Pooblaščenec sam vpogledal v spis št. 371-995/2010, na podlagi katerega je ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti št. 371-995/2010-1, 371-995/2010-6 in 371-995/2010-11, obstajajo le dokumenti z istimi številka, vendar s končnico »TP«, s katerimi pa prosilec že razpolaga. Organ je ob tem pojasnil, da končnica »TP« predstavlja javnega uslužbenca, ki je pripravil dokument v okviru postopka. V konkretnem primeru je to Tatjana Piškur, zaradi česar tudi končnica »TP«. Namen navedbe takšne končnice je predvsem v tem, da se hitro prepozna posameznika, ki je pripravil posamezni dokument. Zaradi navedenega torej vsi dokumenti ne vsebujejo končnice »TP«. Enako velja tudi za dokument št. 371-995/2010-13-TP. Glede dokumenta št. 371-995/2010-13 pa organ pojasni, da se o isti zadevi vodijo trije postopki in je vodja oddelka, kot podpisnica, pri knjiženju dokumenta naredila napako pri navedbi številke, ter ga z napačno številko vložila v t.i. pravi spis. Glede na to, da gre za dokument, ki bi moral biti poknjižen v vseh treh vodenih postopkih, bo organ odpravil napako in dokument naknadno poknjižil v spis št. 371-995/2010, ki pa bo seveda imel drugo, zadnjo zaporedno številko, datum dokumenta pa bo ostal tak kot je. Na podlagi zahteve prosilca po elektronskem sporočilu, ki ga organ omenja v dopisu št. 371-955/2010-1TP, pa organ pojasni, da z elektronskim sporočim razpolaga, vendar da ta ni poknjižen. Ker pri posredovanju navedenega elektronskega sporočila prosilcu ne vidijo nič spornega, bodo prosilcu zahtevani dokument tudi naknadno posredovali. Glede zahteve prosilca po dokumentu, konkretno odgovoru, ki bi ga organ moral podati na podlagi dopisa št. 371-995/2010-8 z dne 10. 2. 2012, pa organ pojasni, da se korespondenca med organom in Inšpektoratom mestne uprave knjiži v drugo zadevo, zato se zaveže, da bo zahtevani dokument poiskal in ga Pooblaščencu posredoval naknadno.
Pooblaščene je dne 14. 1. 2013 v vednost prejel dopis organa št. 090-63/2012-12-TP z dne 10. 1. 2013, s katerim je prosilcu posredoval fotokopijo odgovora na dopis št. 371-995/2010-8 z dne 10. 2. 2011 in elektronsko sporočilo, kot izhaja iz dokumenta št. 371-955/2010-1TP z dne 15. 10. 2010.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. Glede na navedbe prosilca, da mu organ ni nudil določenih pojasnil v zvezi s prejeto dokumentacijo, Pooblaščenec opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, dolžni so jim posredovati le konkretne dokumente. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
Pooblaščenec pojasnjuje, da ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s še katerimi drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da je bil organ v postopku pripravljen sodelovati s prosilcem in mu je posredoval vse dokumente iz zadeve št. 371-995/2010, s katerimi razpolaga, prav tako mu je brez oklevanja posredoval preostale zahtevane dokumente, za katere je bilo na ogledu in camera naknadno ugotovljeno, da organ z njimi razpolaga, vendar jih prosilcu ni posredoval skupaj z vso preostalo dokumentacijo. Na ogledu in camera je organ Pooblaščencu konkretno tudi pojasnil razlog za neobstoj zahtevanih dokumentov oz. priznal napako pri navedbi številke posameznega dokumenta (št. 371-995/2010-13), na podlagi katerega je prosilec predvideval, da obstajajo tudi drugi dokumenti, brez končnice »TP. Glede na to, da organ prosilcu ni dolžan podajati posameznih obrazložitev, pa je v konkretnem primeru potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je organ prosilcu, na njegovo zahtevo, podal tudi določene obrazložitve. Glede na navedeno Pooblaščenec torej ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da razpolaga s še katerim drugim zahtevanim dokumentom.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane pritožbe, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-63/2012-6-TP z dne 3. 12. 2012, kot neutemeljeno zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka