Elektroservisi d.d. - Elektro Slovenija d.o.o.
+ -Številka: 090-274/2012/3
Kategorije: Poslovna skrivnost, Javna naročila
Številka: 090-274/2012/3
Datum: 20. 2. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006-ZUS-1, 126/2007 in 65/2008, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 22. 11. 2012, Elektroservisi d.d., Dobrave 6, 1236 Trzin, ki jo zastopa Odvetniška družba Zdolšek, Miklošičeva 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 7. 11. 2012, št. 2743/810/kk, ELES Elektro- Slovenija, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se godi in se izpodbijana odločba z dne 7. 11. 2012, št. 2743/810/kk, ELES Elektro- Slovenija, d.o.o. odpravi v delu, v katerem je organ odločil, da se zavrne dostop do 3. člena Pogodbe o skupnem nastopu in predložitvi ponudbe za: izvedba elektromontažnih del na DV 2 x 110 kV Ajdovščina - Divača, sistem I, z dne 7.12.2009 in se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled (z možnostjo fotokopiranja) v 3. člen Pogodbe o skupnem nastopu in predložitvi ponudbe za: izvedba elektromontažnih del na DV 2 x 110 kV Ajdovščina - Divača, sistem I, z dne 7.12.2009.
2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 8. 10. 2012 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval vpogled, in podredno fotokopije, vse dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila »DV 2x 110 kV Doblar - Avče oz. Doblar - Tolmin«, v katerem je bila sklenjena pogodba št. 902/2009 in aneks št. 1229/2009, še zlasti taksativno naštete dokumente ter dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila »Izvedba elektromontažnih del na DV 2 x 110 kV Ajdovščina - Divača«, v katerem je bila sklenjena pogodba št. 1154/2009, med drugim tudi pogodbo o skupnem nastopu v primeru skupne ponudbe oz. podizvajalske pogodbo št. 1154/2009 in morebitne anekse, skupaj z vsemi prilogami.
O zahtevi je organ odločil z odločbo z dne 7. 11. 2012, št. 2743/810/kk, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in med drugim odločil, da se prosilcu, poleg ostali dokumentov, omogoči vpogled in fotokopiranje Pogodbe o skupnem nastopu in predložitvi ponudbe za: izvedba elektromontažnih del na DV 2 x 110 kV Ajdovščina - Divača, sistem I, z dne 7.12.2009, pri čemer je treba prekriti tekst 3. člena te pogodbe.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi družbe Elsa GornjaRadgona d.o.o. in družbe VLB Leitungsbau GmbH & Co KG, ker se zahtevana dokumentacija nanaša na družbi, obe družbi povabil k udeležbi v tem postopku, da se izrečeta, ali zahtevani podatki zanju predstavljajo katero izmed izjem, navedenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je pri tem opozoril še na odločbo 090-117/2009 z dne 1 5.10.2009, objavljeno na spletni strani informacijskega pooblaščenca. Organ je dne 22.10.2012 prejel odgovor družbe Elsa Gornja Radgona d.o.o, da vstopa v ta postopek kot stranski udeleženec (pisna vloga št. 0281/2012 z dne 18.10.2012). Družba Elsa Gornja Radgona d.o.o. (v nadaljevanju stranski udeleženec) je hkrati posredovala še svoje stališče do zaupnosti zahtevanih dokumentov. Stranski udeleženec ne nasprotuje, da se prosilcu omogoči vpogled in posreduje fotokopije zahtevane dokumentacije, ki se nanaša na posredovanje dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila »DV 2x110kV Doblar - Avče oz. Doblar - Tolmin« ter v postopku oddaje javnega naročila »Izvedba elektromontažnih del DV 2 x 110 kV Ajdovščina - Divača«, ki predstavlja informacijo javnega značaja. Vendar pa nasprotuje vpogledu v dokumentacijo, ki predstavlja katero od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Izrecno izpostavlja, da se ne razkrijejo osebni podatki (6. člen ZVOP-1) ter dokumenti, ki naj jih organ presoja kot poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1. Stranski udeleženec je nasprotoval vpogledu in fotokopiji naštetih dokumentov iz postopka oddaje javnega naročila »DV 2 x 110 kVDoblar - Avče oz. Doblar -Tolmin« ter vpogledu in posredovanju fotokopij naštetih dokumentov iz postopka oddaje javnega naročila »Izvedba elektromontažnih del DV 2 x 110 kVAjdovščina - Divača«, med drugim v določbo 3. člena Pogodbe o skupnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe za izvedbo elektromontažnih del na DV 2 x 110 kV Ajdovščina - Divača, Sistem I z dne 7.12.2009. Organ je dne 23.10.2012 prejel odgovor družbe VLB Leitpngsbau GmbH & Co KG, da vstopa v ta postopek kot stranski udeleženec (pisna vloga - znak: VLB LB/Vs/Vg z dne18.10.2012). Družba VLB Leitungsbau GmbH & Co KG (v nadaljevanju stranski udeleženec) je hkrati posredovala še svoje stališče do zaupnosti zahtevanih dokumentov, ki je povsem enako kot predhodno navedeno stališče stranskega udeleženca Elsa. Organ je na podlagi navedenega odločil, s katerimi informacijami ne razpolaga, do katerih dokumentov je možen dostop v celoti ter določene dokumente presojal z vidika morebitnega obstoja objektivnega kriterija poslovne skrivnosti iz 2. odstavka 39. člena ZGD-1. Glede določbe 3. člena Pogodbe o skupnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe za izvedbo elektromontažnih del na DV 2 x 110 kV Ajdovščina - Divača, Sistem I z dne 7.12.2009, je organ navedel, da po vpogledu v citirani člen pogodbe o skupnem nastopu ugotavlja, da iz njene vsebine izhaja delitev izvedbe del oddanega javnega naročila med partnerjema v skupnem nastopu. V primeru razkritja tega podatka bi se prosilcu omogočilo razkritje prednosti, ki jih ima vsak izmed partnerjev (stranski udeleženec) na trgu in tako v okviru njunega skupnega nastopa izkazalo konkurenčno prednost posameznega partnerja v razmerju do drugih konkurentov. Razkritje teh podatkov bi lahko povzročilo občutno škodo stranskim udeležencem, ker bi bili konkurenčni subjekti seznanjeni s konkurenčnimi prednostmi, ki so rezultat dolgoletnih izkušenj, specialnih znanj in tehnologije ter njune medsebojne organizacije dela. Ti podatki torej izpolnjujejo pogoje za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, saj je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Ta del zahtevane dokumentacije predstavlja poslovno skrivnost in zato, v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 23. 11. 2012 pri organu vložil pritožbo glede zavrnilnega dela odločbe št. 2743/810/kk z dne 7.11.2012, ki se nanaša na določbo 3. člena Pogodbe o skupnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe za: Izvedba elektromontažnih del na DV 2x 110kV Ajdovščina-Divača, Sistem I z dne 7.12.2009, pri pogodbi št. 1154/2009. Pri tem je povzel obrazložitev organa, nato pa navedel, da so ugotovitve organa neutemeljene, saj razkritje že omenjene določbe ne more in ne bo povzročila nikakršne škode stranskima udeležencema. Iz razlogov, ki jih s tem v zvezi navajata stranska udeleženca, podatki določbe nedvomno ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, na kar kaže tudi dejstvo, da stranska udeleženca dokumenta že prej sama nista označila kot poslovno skrivnost, niti nista predložila sklepa o določitvi poslovnih skrivnosti, s katerim bi podatke določila kot poslovna skrivnost. Stališče organa je očitno nepravilno, saj omenjeni razlogi ne izpolnjujejo kriterijev iz 39. člena ZGD-1, ki pri objektivnem kriteriju za poslovno skrivnost nujno zahtevajo, da je potreba po varstvu očitna ter da bi z izdajo podatka nastala občutna škoda. Delitev izvedbenih del oddanega javnega naročila med partnerjema v skupnem nastopu nikakor ni podatek, zaradi katerega naj bi izbranim ponudnikom nastala občutna škoda, ker z razkritjem takšnega podatka ne more nastati nobena škoda, niti ne gre za razkritje konkurenčnih prednosti posameznega partnerja v okviru skupne ponudbe. Delitev del oz. to, na kakšen način naj bi se dela javnega naročila razdelila, nikakor ne more predstavljati razkritja konkurenčne prednosti oz. »seznanitve konkurence z rešitvami«, kot to tudi sicer povsem pavšalno in nekonkretizirano navajata izbrana ponudnika. Tudi organ v svoji odločbi ni jasno in natančno pojasnil, zakaj naj bi seznanitev z razdelitvijo del pomenila razkritje konkurenčne prednosti, niti ni navedel, zaradi česa bi lahko stranskima udeležencema nastala občutna škoda in zaradi česa je dejstvo nastanka škode očitno. Nadalje je potrebno poslovno skrivnost, kot izjemo po 6. členu ZDIJZ razlagati omejeno, ob upoštevanju načel transparentnosti, enakovrednosti, konkurenčnosti ter za nekatere dokumente po zakonu obvezne javnosti. Določba 27A/I. člena ZJNVEPTS jasno določa, da je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu po datumu oddaje naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov. Na tem mestu je potrebno izpostaviti transparentnost postopkov javnega naročanja, kdo izvaja določeno naročilo in kakšen je predmet naročila. Zato tudi ne moremo šteti za konkurenčno prednost delitev del iz javnega naročila, ki bi morala biti tako ali tako razvidna iz referenčnih potrdil. Poleg tega pa bi bila v primeru, da za izvedbo del ne bi ponudnika nastopala skupaj, popolnoma jasna razvidna informacija, kdo bo dela izvajal. Tudi v kolikor bi šlo pri podatku o delitvi izvedbe del oddaje javnega naročila med partnerjema v skupnem nastopu za poslovno skrivnost in s tem za izjemo po 6/I, 2. tč. ZDIJZ (kar ne gre), je potrebno zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ugoditi ob pravilni presoji testa prevladujočega javnega interesa, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev, kjer je transparentnost velikega pomena. V postopkih oddaje javnega naročila se presojajo tudi izpolnjevanje pogojev kadrovske in tehnične sposobnosti, ki jo morajo ponudniki skladno z zahtevami naročnika iz razpisane dokumentacije izkazati s predložitvijo referenčnih potrdil. V okvir podatkov o porabi javnih sredstev torej sodi tudi podatek o tem, kdo izmed partnerjev v okviru skupne ponudbe bo določeno delo izvedel, ker je le tako mogoče preveriti, ali je/bo dela izvedel ustrezno tehnično in kadrovsko usposobljen partner v okviru skupne ponudbe. Ob upoštevanju vseh okoliščin bi organ moral pretehtati, ali vendarle javni interes za razkritje informacije prevlada nad interesom drugih oseb za omejitev dostopa. Iz izpodbijane določbe jasno izhaja, da organ takšnega testa ni opravil, čeprav je k takemu ravnanju na podlagi 6/11. člena ZDIJZ zavezan, zato je podana kršitev materialnega prava, odločbe pa zaradi popolne odsotnosti razlogov v tem delu ni mogoče preizkusiti ter je zoper njo onemogočena učinkovita pritožba (25. člen Ustave RS). Prvostopenjski organ ni izkazal upravičenega razloga za omejitev pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj gre za informacije, glede katerih ni podana nobena od izjem, ki organu omogočajo, da prosilcu zahtevo za vpogled v dokumentacijo zavrne, zato je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita.
Organ je o vloženi pritožbi obvestil stranska udeleženca. Elsa Gornja Radgona d.o.o, je z dopisom z dne 12.12.2012, št. 0329/2012 odgovorila, da omenjena določba 3. člena Pogodbe o skupnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe za: Izvedba elekromontažnih del na DV 2x 110 kV Ajdovščina - Divača, Sistem I, z dne 07. 12. 2009 za njo pomeni poslovno skrivnost, skladno z drugim odstavkom 39. člena ZGD. Iz vsebine določbe namreč izhaja delitev izvedbe del oddanega javnega naročila med partnerjema v skupnem nastopu, kar pa bi v primeru razkritja tega podatka, prosilcu omogočilo razkritje prednosti, ki jih ima vsak izmed partnerjev (posledično tudi stranski udeleženec kot partner v skupnem nastopu) na trgu in tako nedvomno v okviru njunega skupnega nastopa izkazalo konkurenčno prednost posameznega partnerja v razmerju do drugih konkurentov. A contrario bi razkritje podatkov stranskega udeleženca zatorej slednjemu povzročilo občutno škodo, zlasti z vidika tega, ker bi bili konkurenčni subjekti seznanjeni s konkurenčnimi prednostmi, ki so rezultat njegovih dolgoletnih izkušenj, specialnih znanj in tehnologije, v katero je v času svojega obstoja razvijal in vanjo vlagal. Dokument kot tak in njegova vsebina torej predstavlja poslovno skrivnost v smislu 39. člena ZGD-1, njegovo razkritje pa bi pomenilo seznanitev konkurence z rešitvami, ki izhajajo iz tega besedila, s tem pa bi se nedopustno poseglo v konkurenčni položaj podjetja stranskega udeleženca. Družba VLB Leitpngsbau GmbH & Co KG je odgovorila z dopisom z dne 13.12.2012, št. VLB LB/Vs/Vg. Njihove navedbe so povsem enake kot obrazložitev družbe Elsa Gornja Radgona d.o.o.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 20. 12. 2012, št. 2899/810/kk, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. čl. ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz pritožbe, je prosilec v njej izrecno izpodbijal tisti del izpodbijane odločbe, v katerem mu je organ zavrnil odstop do določbe 3. člena Pogodbe o skupnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe za izvedbo elektromontažnih del na DV 2 x 110 kV Ajdovščina - Divača, Sistem I z dne 7.12.2009. Navedeno pomeni, da je predmet presoje Pooblaščenca zgolj izpodbijani del odločbe, v preostalem delu pa je odločba organa postala dokončna in pravnomočna.
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi glede zavrnitve dostopa do zahtevanih informacij skliceval na obstoj izjeme iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevana informacija, do katere je organ prosilcu zavrnil dostop in je predmet presoje Pooblaščenca, predstavlja zatrjevano izjemo.
Stranska udeleženca in organ so glede zahtevanih informacij zatrjevali obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1. Pri navedenem kriteriju je odločilna sama vsebina podatka, kar pomeni, da je potreba po varstvu očitna, poleg tega pa je dodana še negativna določitev, da bi z izdajo podatka nastala občutna škoda. V izpodbijani odločbi je organ zatrjeval, da bi dostop do zahtevanih informacij omogočil razkritje prednosti, ki jih ima vsak izmed partnerjev (stranski udeleženec) na trgu in tako v okviru njunega skupnega nastopa izkazalo konkurenčno prednost posameznega partnerja v razmerju do drugih konkurentov. Razkritje teh podatkov bi lahko povzročilo občutno škodo stranskim udeležencem, ker bi bili konkurenčni subjekti seznanjeni s konkurenčnimi prednostmi, ki so rezultat dolgoletnih izkušenj, specialnih znanj in tehnologije ter njune medsebojne organizacije dela.
Pooblaščenec je vpogledal v 3. člen Pogodbe o skupnem nastopu z dne 7.12.2009 in ugotavlja, da obrazložitvi organa ne more slediti. Organ v izpodbijani odločbi ni pojasnil, v čem bi bila ogrožena konkurenčna prednost stranskih udeležencev. Gre za povsem pavšalne navedbe, konkretne »občutne škode« pa organ niti stranska udeleženca niso v ničemer izkazali. Dejstvo je, da sta stranska udeleženca sodelovala in bila tudi izbrana v postopku javnega naročanja, kjer je transparentnost osnovno vodilo, saj gre za porabo javnih sredstev. Kar pomeni, da sta stranska udeleženca morala izkazati, da sta oba sposobna strokovno in tehnično izvesti dela, ki so bila predmet javnega naročila. Organ je bil dolžan v postopku odločanja o izbiri najboljšega ponudnika upoštevati razmejitev del, saj je bil dolžan preveriti, ali vsak posebej ustrezata zahtevanim pogojem za dela, ki jih bosta izvajala. Zato je organ v razpisni dokumentaciji tudi posebej navedel, da mora biti v primeru skupine izvajalcev, predložena tudi pogodba o skupnem nastopanju, kjer morajo biti natančno opredeljene medsebojne pravice in obveznosti ter natančno opredeljena odgovornost posameznega izvajalca za izvedbo naročila. Omenjene določbe v tretjem členu pogodbe tako ni mogoče šteti kot neke notranje odločitve stranskih udeležencev, temveč je bistvenega pomena tudi v razmerju do organa, posledično pa tudi v razmerju do javnosti. Preglednost in javnost postopkov javnega naročanja sta določeni v javnem interesu. V javnem interesu je namreč, da sta razvidna namen in način porabe javnih sredstev. Vsakdo, ki želi pridobiti javno naročilo, se mora tako podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov. Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v pogodbi, sklenjeni na podlagi postopka javnega naročila. Ob tem Pooblaščenec ne more mimo ugotovitve, da je opredelitev del v 3. členu pogodbe izredno splošna, zato o razkrivanju podatkov, ki bi kazali na dolgoletne izkušnje, specialna znanja in tehnologijo, kar navajata stranska udeleženca, nikakor ne moremo govoriti. Še zlasti ne ob dejstvu, ker gre za splošne informacije o razmejitvi del, ki so bila sicer objavljena v javnem razpisu. Gre za podatke, ki s splošnimi pojmi opisujejo predvidena dela za vsakega stranskega udeleženca posebej, brez kakršnih koli metodologij, strokovnih znanj, organizacije dela ali postopka in podobno, kar bi morebiti lahko vplivalo na njun konkurenčni položaj na trgu. Splošna znanja in strokovnost, ki jih stranska udeleženca kot svojo prednost objavljata tudi na svoji spletni strani, z namenom trženja storitve podjetja, pa ne morejo veljati za poslovno skrivnost. Poleg tega je mogoče razmejitev del razbrati tudi iz računa, ki je skupaj z rekapitulacijo del izdan po opravljenem delu na podlagi sklenjene pogodbe in prav tako sodi med informacije javnega značaja, saj izkazuje, kaj konkretno je izvajalec za izstavljen račun, za katerega se porabljajo javna sredstva, izvedel.
Pooblaščenec ob tem poudarja, da je bilo v konkretnem postopku javnega naročila merilo za izbor ponudnika sicer res le najnižja skupna ponudbena cena, vendar pa se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če skupina ponudnikov ne izpolnjuje ostalih pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije (tudi na podlagi razmejitve del) ter ocenjuje in razvršča ponudbe ter ,skladno z merili iz razpisne dokumentacije, izbere najugodnejšo ponudbo. Po oceni Pooblaščenca za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predloženih ponudb, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da je šlo v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, Pooblaščenec ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. Ni mogoče trditi, da bi bilo temu pogoju zadoščeno zgolj ob omogočenem dostopu do ponudnikove izjave, da izpolnjuje vse pogoje. Pooblaščenec dodaja, da je tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 potrdilo odločitev Pooblaščenca, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila), ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev.
Pooblaščenec se tako nedvomno strinja s prosilcem, da v okvir podatkov o porabi javnih sredstev sodi tudi podatek o tem, kdo izmed partnerjev v okviru skupne ponudbe bo določeno delo izvedel, ker je le tako mogoče preveriti, ali je/bo dela izvedel ustrezno tehnično in kadrovsko usposobljen partner v okviru skupne ponudbe. Nadzor javnosti se namreč ne konča s sklenitvijo pogodbe o javnem naročilu, temveč se nadaljuje tudi z nadzorom nad izvrševanjem same pogodbe.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da organ in stranska udeleženca niso z ničimer izkazali, da bi z razkritjem informacij stranskima udeležencema lahko nastala občutna škoda, zato ni podana izjema iz druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi nalaga tudi preizkus, ali je bil v postopku na prvi stopnji morda prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali zahtevana informacija, ki je predmet presoje, morebiti vsebuje tudi druge izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Z vpogledom v dokumentacijo, ki je bila predmet tega pritožbenega postopka, je ugotovil, da v njej ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa v zavrnilnem delu, ki se nanaša na določbo 3. člena Pogodbe o skupnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe za: Izvedba elektromontažnih del na DV 2x 110kV Ajdovščina-Divača, Sistem I z dne 7.12.2009, pri pogodbi št. 1154/2009 odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan omogočiti vpogled (z možnostjo fotokopiranja) v informacijo javnega značaja, ki ne predstavlja nobene izmed zakonskih izjem, kot je določeno v prvi točki izreka te odločbe.
Glede navedb prosilca, da je organ dolžan povrniti vse pritožbene stroške prosilca, Pooblaščenec ugotavlja, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. Določba 113. člena ZUP namreč v 1. odstavku določa, da stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je Pooblaščenec odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka