Delić Anuška, novinarka Dela - Davčna uprava RS
+ -Številka: 090-273/2012/2
Kategorije: Davčna tajnost, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Prosilka je od organa, Davčne uprave RS, med drugim zahtevala tudi informacijo o ugotovitvah internega nadzora glede dela konkretne javne uslužbenke v določenem davčnem postopku. Organ je njeno zahtevo v celoti zavrnil, s sklicevanjem na davčno tajnost in na varstvo osebnih podatkov. Po mnenju organa namreč zahtevani podatki o javni uslužbenki niso v zvezi z njenim delovnim razmerjem in uporaba tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ ne pride v poštev. Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilke, ker je ugotovil, da organ ni pravilno presodil možnosti uporabe delnega dostopa (7. čl. ZDIJZ) in da del dokumenta, ki se nanaša na ugotovitve o (ne)pravilnosti ravnanja posameznega javnega uslužbenca ne more predstavljati davčne tajnosti, prav tako pa gre pri teh podatkih nedvomno za informacije, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.
ODLOČBA:
Številka: 090-273/2012/2
Datum: 9. 1. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi Delo, d.d., Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljani, po novinarki Anuški Delić (v nadaljevanju prosilka), z dne 14. 12. 2012, zoper odločbo Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Generalnega davčnega urada, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-30/2012-2 (01-2100-02) z dne 20. 11. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se ugodi. Izpodbijana odločba Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Generalnega davčnega urada, št. 090-30/2012-2 (01-2100-02), z dne 20. 11. 2012 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilke z dne 23. 10. 2012 odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je na organ dne 22. 10. 2012 naslovila vprašanja v zvezi z nekdanjo vodjo Sektorja za davčni nadzor in mednarodno izmenjavo informacij. Zanimalo jo je:
1. Kje oz. na katerem delovnem mestu je zaposlena danes?
2. Koliko plačo prejema in kolikšno plačo je prejemala kot vodja omenjenega sektorja?
3. Kakšne so bile ugotovitve notranje preiskave v zvezi z ravnanjem imenovane?
4. Ali drži, da je DURS v zvezi z njenim primerom obvestil policijo in protikorupcijsko komisijo?
Organ je odgovoril na vprašanja prosilke pod tč. 1. in 2., glede preostalih dveh vprašanj pa je navedel, da ker obstaja dvom, da bi z odgovorili kršili Zakon o davčnem postopku in Zakon o varstvu osebnih podatkov, prosilko sprašuje, ali informacije zahteva v skladu z ZDIJZ.
Prosilka je organu dne 23. 10. 2012 odgovorila, da želi te informacije v skladu z ZDIJZ, zato je organ dne 20. 11. 2012 izdal odločbo št. 090-30/2012-2 z dne 20. 11. 2012 (dalje izpodbijana odločba). Organ je zahtevo prosilke pod tč. 3 (Kakšne so bile ugotovitve notranje preiskave v zvezi z ravnanjem nekdanje vodje Sektorja za davčni nadzor in mednarodno izmenjavo informacij?) v celoti zavrnil, odgovor pod tč. 4 pa ji je posredoval v obrazložitvi odločbe. Glede razloga za zavrnitev organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnjuje, da razpolaga z dokumentov št. DT 060-110/2011 z dne 12. 5. 2011 (priloga dokumenta št. DT 4217-7743/2011 z dne 21. 6. 2011), ki predstavlja poročilo o opravljenem izrednem notranjem nadzoru, v katerem so povzete ugotovitve Službe za notranji nadzor pri Generalnem davčnem uradu o pravilnosti obravnave določenega davčnega zavezanca. Dokument je označen z oznako »davčna tajnost« in med drugim vsebuje tudi obravnavo ravnanj imenovane bivše vodje. Organ ob tem navaja, da oba dokumenta vsebujeta podatke, ki so v skladu s 15. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12, dalje ZDavP-2) davčna tajnost. Oba dokumenta sta vidno označena, da vsebujeta podatke, ki so davčna tajnost. Po mnenju organa gre za izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti. Organ je nadalje preveril, ali je mogoče zahtevana dokumenta razkriti tako, da se podatki, ki so davna tajnost, prekrijejo. Glede dokumenta št. DT 060-110/2011 z dne 12. 5. 2011 organ ob tem ugotavlja, da so podatki, ki se nanašajo na ravnanje bivše vodje sektorja, neločljivo povezani s podatki, ki v skladu z ZDavP-2 štejejo za davčno tajnost, zato dokumenta ni mogoče razkriti tako, da bi vsebina informacij obdržala smiselnost in celoto, pri tem pa se podatki, ki so davčna tajnost, ne bi razkrili. Poleg tega organ še dodaja, da so zahtevani podatki o javni uslužbenki podatki, ki so varovani z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in ne spadajo med podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu, kot ga določa tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. Organ ob tem navaja, da je po njegovem mnenju poseg v ustavno zavarovano pravico s takšno določbo lahko upravičen le glede podatkov, ki se nanašajo npr. na pogoje za opravljanje dela javnega uslužbenca in na tiste podatke, ki so odraz opravljanja delovnega razmerja javnega uslužbenca (plača, delovno mesto, izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta,..) in ne na primer tudi na vsakršne notranje ugotovitve delodajalca o javnem uslužbencu, s katerimi razpolaga v svoji spisovni dokumentaciji. Takšen poseg v zasebnost bi bil, po mnenju organa, nesorazmeren glede na namen določbe tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Notranje ugotovitve delodajalca namreč ne predstavljajo nujno podlage za ukrepanje pristojnih nadzornih organov in njihovo razkritje nujno ne bo zagotovilo transparentnosti delovanja javnega sektorja v takšni meri, da bi bil poseg v varstvo osebnih podatkov dopusten. Organ ob tem še dodaja, da se sicer zaveda, da določba tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ ne predvideva izvedbe škodnega testa, vendar pa je pri določitvi obsega podatkov, ki spadajo med podatke »povezane z opravljanjem delovnega razmerja« nedvomno treba upoštevati tudi namen takšne določbe, ki pa vsekakor ne leži v razkrivanju katerihkoli osebnih podatkov javnega uslužbenca. Upoštevaje navedeno je organ zahtevo prosilke pod tč. 3 v celoti zavrnil.
Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 14. 12. 2012 pri organu vložila pritožbo. Navaja, da mora davčni organ po ZDavP-2 varovati tiste podatke, ki mu jih posreduje davčni zavezanec in druge podatke v zvezi z davčnimi obveznostmi zavezancev. Po mnenju prosilke nič od tega ne implicira, da se z oznako »davčna tajnost« označi poročilo o notranjem nadzoru nad delom in ravnanjem javne uslužbenke davčnega organa. Prosilka zato meni, da dokumenta ne bi smela biti označena z oznakama »davčna tajnost« in bi organ moral, vsaj v zvezi s poročilom o notranjem nadzoru, izvesti test javnega interesa, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Po mnenju prosilke bi organ moral, če poročilo vsebujte tudi podatke davčne narave ali osebne podatke, te podatke zakriti in odobriti le delni dostop do dokumenta. Prosilka se ne strinja z navedbami organa, da so zahtevani podatki o javni uslužbenki varovani z ZVOP-1 in ne spadajo med podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Kolikor je prosilki znano, je bil namreč uveden postopek nadzora nad delom konkretne javne uslužbenke prav zaradi njenega ravnanja na delovnem mestu, konkretno zato, ker naj bi arhivirala dokumente nemške davkarije, ki so razkrivali podkupovanje slovenskega državljana. V zvezi s tem prosilka tudi prilaga članke, ki jih je o tem primeru objavila v Delu. Prosilka meni, da bi Pooblaščenec moral preveriti, ali je (vsaj) poročilo o notranjem nadzoru pravilno označeno kot davčna tajnost in zato spada med izjeme od prosto dostopnih informacij. Prav tako bi po mnenju prosilke moral preveriti, ali bi ji DURS moral omogočiti delni dostop do navedenega dokumenta, pa tudi do tistega, ki ga je davčna uprava poslala Komisiji za preprečevanje korupcije.
Pritožbo prosilke je organ dne 24. 12. 2012, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, posredoval v reševanje Pooblaščencu. Organ je zadevi priložil tudi celotni upravni spis, vključno z zahtevanim dokumentom št. DT 060-110/2011 z dne 12. 5. 2011 (priloga dokumenta št. DT 4217-7743/2011 z dne 21. 6. 2011). Gre za dokument (en sam), ki je bil, z dopisom organa št. DT 4217-7743/2011-2 z dne 21. 6. 2011 posredovan tudi Komisiji za preprečevanje korupcije, kar organ v izpodbijani odločbi tudi pojasnjuje prosilki.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec primarno ugotavlja, da prosilka ni zahtevala dostopa do celotnega dokumenta št. DT 060-110/2011 z dne 12. 5. 2011, ampak iz njene zahteve z dne 22. 10. 2012 in dopolnitve z dne 23. 1. 2012 izhaja, da jo zanimajo samo tisti deli dokumenta, ki se nanašajo na ugotovitve notranje preiskave v zvezi z ravnanjem bivše vodje Sektorja za davčni nadzor in mednarodno izmenjavo informacij. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec vpogledal v dokument št. DT 060-110/2011 z dne 12. 5. 2011 in ugotovil, da dokument vsebuje 31 strani, pri čemer se večji del dokumenta vsebinsko ne nanaša na zahtevo prosilke (torej na ugotovitve notranjega nadzora v zvezi z delom konkretno imenovane javne uslužbenke), je pa poročilo sestavljeno po ločenih vsebinskih sklopih. V začetnem delu tako vsebuje povzetek ugotovitev, opis postopka nadzora in predlog ukrepov. Iz slednjega (torej iz predloga ukrepov) med drugim izhaja tudi zaključek, kakšne so bile ugotovitve notranje preiskave v zvezi z delom konkretno imenovane javne uslužbenke. Prav tako te ugotovitve izhajajo iz str. 5 – 13, pri čemer je povzetek ugotovitev glede dela konkretne javne uslužbenke zgoščeno naveden na str. 12 in 13, preostali del dokumenta (ki se ne nanaša na ugotovitve v zvezi z delom imenovane javne uslužbenke) pa ni bil predmet zahteve prosilke. Organ je v izpodbijani odločbi obravnaval zahtevo prosilke kot, da se ta nanaša na celoten dokument, s čimer je napačno ugotovil dejansko stanje, saj je z vpogledom v dokument št. DT 060-110/2011 z dne 12. 5. 2011 mogoče jasno ugotoviti, da se na konkretno javno uslužbenko nanašajo le manjši deli dokumenta (kot jih je Pooblaščenec že opredelil zgoraj).
Nadalje je organ v izpodbijani odločbi napačno ocenil, da zahtevana informacija predstavlja izjemo davčne tajnosti in da delni dostop do zahtevane informacije ni mogoč. Pri zavrnitvi dostopa do zahtevane informacije se je organ namreč skliceval na izjemo davčne tajnosti po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec najprej ugotavlja, da ZDIJZ v tej točki v celoti napotuje na lex specialis, to je v konkretnem primeru Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2, Uradni list RS, št. 117/2006, 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 85/2009, 110/2009, 1/2010 – popr., 43/2010, 97/2010). Bistveno vprašanje za presojo konkretnega primera je torej, ali bi razkritje podatkov, ki jih zahteva prosilka, pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti v skladu z ZDavP-2. Ta v 8. členu določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V prvem odstavku 15. člena ZDavP-2 (z naslovom davčna tajnost) je določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. člen ZDavP-2 (z naslovom dolžnost varovanja davčne tajnosti) določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe.
V zvezi z navedenim Pooblaščenec najprej ugotavlja, da organ v ZDavP-2 nima zakonske podlage, da bi kot davčno tajnost varoval same ugotovitve o delu javnih uslužbencev. Podatki so kot davčna tajnost lahko varovani le, če gre za podatke zavezancev za davek, ki jih je zavezanec posredoval davčnemu organu ali s katerimi davčni organ razpolaga iz drugih virov (bodisi, da jih je ustvaril sam ali pridobil od tretjih oseb). Povedano drugače, organ v ZDaP-2 nima podlage, da bi informacije, ki se ne nanašajo na davčne zavezance in odmero davka, varoval kot davčno tajnost, saj to ni namen instituta davčne tajnosti. Institut davčne tajnosti je namreč konkretizacija načela tajnosti podatkov iz 8. člena ZDavP-2, ki določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Namen instituta davčne tajnosti je torej varovati podatke zavezancev za davek, ne pa varovanje dela organa oz. skrivanje odgovornosti posameznih javnih uslužbencev pred javnostjo. Pooblaščenec ob tem sicer lahko sledi navedbam organa v izpodbijani odločbi, da so ugotovitve izrednega notranjega nadzora v dokumentu DT 4217-7743/2011-2 povezane tudi s konkretnim davčnim zavezancem oz. zavezanci, saj se je izredni nadzor nanašal na pravilnost postopkov obravnave konkretnih davčnih zavezancev. Ne more pa mu slediti v delu izpodbijane odločbe, kjer navaja, da so podatki, ki se nanašajo na ravnanje bivše vodje sektorja, neločljivo povezani s podatki, ki v skladu z ZDavP-2 štejejo za davčno tajnost, zato dokumenta ni mogoče razkriti tako, da bi vsebina informacij obdržala smiselnost in celoto, pri tem pa se podatki, ki so davčna tajnost, ne bi razkrili. Kot že pojasnjeno zgoraj, je Pooblaščenec z vpogledom v dokument DT 4217-7743/2011-2 ugotovil, da te ugotovitve izhajajo iz str. 5 – 13, pri čemer je povzetek ugotovitev glede dela konkretne javne uslužbenke zgoščeno naveden na str. 12 in 13, preostali del dokumenta (ki se ne nanaša na ugotovitve v zvezi z delom imenovane javne uslužbenke), pa sploh ni bil predmet zahteve prosilke. V zvezi z navedenim je tako treba zaključiti, da je organ v izpodbijani odločbi tudi glede možnosti uporabe delnega dostopa nepopolno oz. zmotno ugotovil dejstva in posledično napačno uporabil materialno pravo (7. člen ZDIJZ).
Pooblaščenec se tudi ne more strinjati z ugotovitvijo organa v izpodbijani odločbi, da so zahtevani podatki o javni uslužbenki podatki, ki so varovani z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in ne spadajo med podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu, kot ga določa tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. Ravno nasprotno, z vpogledom v dokument DT 4217-7743/2011-2 je mogoče nedvomno zaključiti, da se ugotovitve v dokumentu nanašajo na javno uslužbenko izključno v odnosu na njeno delovno razmerje pri organu oz. na opravljanje njenih javnopravnih nalog. Vprašanje, ali in kako je določen javni uslužbenec opravil zaupane mu javnopravne delovne naloge, za katere je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju, je vedno povezano z njegovim delovnim razmerjem v javnem sektorju v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz vsebine dokumenta DT 4217-7743/2011-2 obenem izhaja, da ugotovitve, ki se nanašajo na imenovano javno uslužbenko, niso povezane z njeno zasebnostjo izven opravljanja delovnih nalog v javnem sektorju, prav tako se ne nanašajo na njene osebne lastnosti in tudi ne gre za subjektivne ugotovitve delodajalca o javnem uslužbencu, s katerimi ta razpolaga v svoji spisovni dokumentaciji, na kar se sklicuje organ. Gre za ugotovitve posebnega internega nadzora glede odgovornosti javne uslužbenke pri izvajanju delovnih nalog, za katere je sklenila delovno razmerje v javnem sektorju, v povezavi z obravnavanjem posameznega davčnega zavezanca. Tako ne gre slediti argumentu organa, da razkritje zahtevanih informacij ne bi z ničemer prispevalo k transparentnosti delovanja javnega sektorja v takšni meri, da bi bil poseg v varstvo osebnih podatkov dopusten. Namen tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je tudi v povečanju zavedanja javnih uslužbencev, da je njihovo delo javno in da ima javnost možnost nadzora nad njihovim delom v posameznih, konkretnih postopkih. Le na ta način se povečuje odgovornost in transparentnost delovanja posameznih javnih uslužbencev, s tem pa tudi odgovornost in transparentnost delovanja organov javnega sektorja kot celote. Ob tem velja poudariti, da je namen izjem po ZDIJZ (tudi izjeme varstva osebnih podatkov in izjeme davčne tajnosti) varstvo legitimnih interesov, ne pa prikrivanje morebitnih nepravilnosti pri delu posameznih javnih uslužbencev oz. pomanjkljivosti delovnih postopkov pri organu kot celoti. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da je organ tudi glede vprašanja, ali gre pri zahtevanih informacijah za informacije v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca v smislu tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ zmotno ocenil dejansko stanje (napačno presodil vsebino zahtevanega dokumenta) in posledično napačno uporabil pravni predpis (ZVOP-1 v povezavi s tretjim odstavkom 6. čl. ZDIJZ). Na tem temelju je organ tudi napačno ugotovil možnost izvedbe delnega dostopa v smislu 7. člena ZDIJZ.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ na prvi stopnji nepopolno oz. zmotno ugotovil dejstva, ki so pomembna za odločitev v zvezi z zahtevo prosilke, posledično pa organ ni pravilno uporabil določbe 7. člena ZDIJZ oz. je sploh ni uporabil, zato je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odpravil izpodbijano odločbo. Ker bo navedene pomanjkljivosti postopka hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, je Pooblaščenec, na podlagi tretjega odstavka 251. čl. ZUP, zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V skladu s 3. odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje in se opredeliti do naslednji vprašanj oz. izvesti naslednji postopek:
1. Ugotoviti, kateri konkretni deli dokumenta št. DT 060-110/2011 z dne 12. 5. 2011 predstavljajo zahtevano informacijo (torej se nanašajo na ugotovitve v zvezi z delom bivše vodje sektorja za davčni nadzor in mednarodno izmenjavo informacij),
2. Opredeliti informacije, ki se v zgoraj navedenih delih dokumenta DT 060-110/2011 z dne 12. 5. 2011 nanašajo na konkretnega davčnega zavezanca in predstavljajo davčno tajnost in s tem izjemo po 5. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter te informacije v dokumentu prekriti, upoštevaje 7. čl. ZDIJZ,
3. Iz preostalega dela zahtevanega dokumenta umakniti oznako davčna tajnost in prosilki posredovati informacijo, ki se nanaša na ugotovitve notranje preiskave v zvezi z ravnanjem imenovane javne uslužbenke pri opravljanju dela na delovnem mestu vodje sektorja za davčni nadzor in mednarodno izmenjavo informacij. Glede navedenih informacij namreč ni nobenega dvoma, da gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka