Radio 1 d.o.o. - APEK
+ -Številka: 090-269/2012/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Organ je, sklicujoč se na izjemo iz 11. točke 1. odst. 6. člena ZDIJZ, zavrnil zahtevo prosilca za dostop do podatka o številu izdajateljev televizijskih programov, ki jih je organ v letu 2012 pozval v okviru določenega postopka nadzora, za katerega je pristojen. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevani podatek. Kljub temu, da podatek o tem, da organ določenega postopka nadzora v letu 2012 ni izvajal in zato v zvezi s tem nima dokumentov, ne predstavlja izjeme, na katero se je skliceval organ, je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil, saj zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja.
ODLOČBA:
Številka: 090-269/2012/4
Datum: 5. 2. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), ki ga zastopa … z dne 13. 12. 2012 zoper odločbo Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, Stegne 7, p.p. 418, 1001 Ljubljana, (v nadaljevanju organ) št. 090-95/2012/2, z dne 27. 11. 2012 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 13. 12. 2012 zoper odločbo Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije št. 090-95/2012/2, z dne 27. 11. 2012 se zavrne.
2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov za zastopanje se zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 5. 11. 2012 prejel vlogo, s katero je prosilec zahteval podatek o tem, koliko izdajateljev televizijskih programov, katerih pokritost presega območje, na katerem živi več kot 50% prebivalstva Republike Slovenije, je organ v letu 2012 pozval k posredovanju posnetkov za obdobje 5 dni po 24 ur predvajanega televizijskega programa, kot to določa drugi odstavek 3. člena v zvezi s 7. členom Metodologije nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov (Uradni list RS, št. 31/2012; v nadaljevanju Metodologija).
Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-95/2012/2, z dne 27. 11. 2012 ter v obrazložitvi povzel 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in navedel, da so postopki nadzora ena izmed nalog, ki jih je organ po zakonu pooblaščen in dolžan izvajati. Nadzorni postopki so praviloma nenapovedani. Vnaprejšnje obvestilo o nameravanih postopkih bi lahko npr. privedlo do tega, da bi morebitni kršitelji za čas izvajanja nadzornih postopkov začasno prenehali s kršitvami oziroma nepravilnostmi, po zaključku nadzora pa bi se lahko nepravilnosti nadaljevale. Zaradi navedenega je bistveno, da organ vzdržuje stanje nenapovedanosti nadzornih postopkov, saj morajo morebitni kršitelji vedeti, da jih lahko nadzor kadarkoli doseže. Z razkrivanjem informacij o tekočih postopkih nadzora, vključno tudi z informacijami, kateri postopki se trenutno ne izvajajo, bi se lahko odkril vzorec zaporedij, po katerih organ nadzor izvaja. Z razkritjem vzorca bi se dalo sklepati, kateri operater je že v postopku nadzora, kateri utegne biti v bližnji prihodnosti in kateri operater v bližnji prihodnosti ne bo nadzorovan. Tako stanje bi privedlo do tega, da bi bil nadzor v veliki meri onemogočen, oz. bi bil neučinkovit, saj bi lahko odkrival stanja, ki bi jih operaterji vnaprej pripravili izključno za čas trajanja nadzornega postopka. Organ v takem primeru ne bi mogel ločiti, katere podatke je operater priredil za potrebe nadzora in katere ne. Na ta način bi bil organ onemogočen v izvajanju dela svojih z zakonom predpisanih nalog. Organ ne poseduje dokumentov o zaključenih postopkih v letu 2012, v zvezi z zahtevo prosilca. Izdajateljev programov, katerih pokritje presega 50% prebivalstva Republike Slovenije je zaradi majhnosti trga tako malo, da bi vsaka informacija o začetku ali ne začetku nadzora lahko odkrila vzorec, po katerem organ izvaja določene postopke nadzora. Vzorec bi bilo še toliko lažje odkriti, ker prosilec zahteva informacijo o točno določenem tipu nadzora (5 dni po 24 ur predvajanega televizijskega programa). Zaradi navedenega bi taka informacija lahko povzročila motnje pri delovanju ali dejavnosti organa, zato je organ zahtevo za dostop do informacij o nezaključenih oz. ne začetih postopkih zavrnil na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 13. 12. 2012 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da odločbo izpodbija iz razloga napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne in zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Po mnenju prosilca so trije kriteriji, po katerih opredelimo informacijo javnega značaja, v konkretnem primeru izpolnjeni. Organ sicer v zadnjem odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe pavšalno navrže, da ne razpolaga z dokumenti o zaključenih postopkih v letu 2012, vendar pa te svoje trditve ne obrazloži in ne navede ali izkaže nobenih konkretnih razlogov, ki bi to potrjevali. Tudi sicer iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da navedeno tudi ni bil razlog za zavrnitev zahteve prosilca, zato prosilec takšno pavšalno navedbo organa šteje kot povsem nerelevantno. Prosilec opozarja, da organ prve stopnje sam priznava, da gre za podatke v zvezi s postopki, ki sodijo v delovno področje organa prve stopnje in tako organ prve stopnje nedvomno razpolaga s podatki o začetih postopkih nadzora v letu 2012, in sicer v informatizirani obliki. Prosilec opozarja, da se njegova zahteva ni nanašala na zaključene postopke v letu 2012, temveč na število uvedenih postopkov nadzora v skladu z navedenimi kriteriji. Prosilec je navedel dva pogoja, ki morata biti za utemeljitev obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno izpolnjena. Glede prvega pogoja (ali podatek izhaja iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa) je prosilec opozoril, da je v tem delu izpodbijana odločba povsem neobrazložena in nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar se je ne da preizkusiti in je zato obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka. Glede drugega pogoja je organ (ali bi razkritje takšnega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa) po mnenju prosilca zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, v posledici tega pa zmotno uporabil materialno pravo. Po mnenju prosilca v konkretnem primeru zaprošene informacije ne predstavljajo izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in svoje razloge za takšno stališče, ki jih je v pritožbi tudi podrobno pojasnil, povzel:
- gre za zaprosilo o golih numeričnih podatkih o že izvedenih aktivnostih organa, ki ne razkrivajo nikakršnega »notranjega razmišljanja organa«;
- zaprošeni podatki sodijo v okvir opravljanja javne funkcije organa, ki jo ta izvaja na podlagi zakona in v skladu z metodami nadzora iz javno objavljenega splošnega akta, ki ga je izdal organ (Metodologije) in gre torej za obvezne in formalizirane podatke;
- zahtevani podatki ne predstavljajo notranje korespondence med zaposlenimi pri organu, internih mnenj ali stališč, osnutkov evidenc, osnutkov poročil, zasebnih pisanj, neformalnih opomnikov ali podobnih internih dokumentov, ki bi jih zaposleni pri organu ustvarjali zgolj zaradi nekih notranjih potreb;
- zahtevani podatki ne predstavljajo slučajnega, neorganiziranega in povsem neformalnega zapisa podatkov o stanju in razvoju nadzornih postopkov, pač pa z vidika izvajanja pristojnosti organa pomembne dokumente, ki so nastali v okviru izvajanja javne službe in javnih pooblastil (strokovni, upravni in inšpekcijski nadzor nad trgom elektronskih komunikacij);
- iz vsebinskega vidika gre za dokumente in podatke, ki so neposredno in brez izjeme vezani na pristojnosti organa po Zakonu o medijih in Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah;
- ni izkazan nastanek škode organa prve stopnje, če bi bili ti podatki razkriti javnosti.
Prosilec predlaga Pooblaščencu, da pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in sam odloči o zahtevi prosilca oz. jo podrejeno razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje organu prve stopnje. Na koncu pritožbe je naveden tudi stroškovnik za zastopanje prosilca.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-95/2012/4, z dne 20. 12. 2012 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-269/2012/2, z dne 2. 1. 2013 pozval organ, da Pooblaščencu posreduje dokument, ki je predmet obravnavane zahteve oz. da pisno pojasni, zakaj z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Organ je v odgovoru z dne 4. 1. 2013 navedel, da v letu 2012 ni pozval nobenega izdajatelja televizijskega programa k posredovanju posnetkov za obdobje 5 dni po 24 ur predvajanega programa.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec zahteval dokumentacijo, iz katere je razviden podatek o tem, koliko izdajateljev televizijskih programov, katerih pokritost presega območje, na katerem živi več kot 50% prebivalstva Republike Slovenije, je organ v letu 2012 pozval k posredovanju posnetkov za obdobje 5 dni po 24 ur predvajanega televizijskega programa, kot to določa drugi odstavek 3. člena v zvezi s 7. členom Metodologije (v nadaljevanju zahtevani dokument).
V obravnavanem primeru ni sporno, da informacije, ki nastanejo pri izvajanju postopka nadzora, ki ga organ izvaja na podlagi drugega odstavka 3. člena Metodologije, izvirajo iz delovnega področja organa. Ker se je organ skliceval na to, da zahtevanega dokumenta nima, je bilo v pritožbenem postopku treba ugotoviti, ali organ z zahtevanim dokumentom razpolaga. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Res je, kar prosilec navaja v pritožbi, da organ v izpodbijani odločbi ni obrazložil in ni navedel, ali izkazal, nobenih konkretnih razlogov, ki bi potrjevali, da z zahtevano informacijo javnega značaja ne razpolaga. Organ je glede obstoja zahtevanega dokumenta navedel le, da ne poseduje dokumentov o zaključenih postopkih v letu 2012. Kot izhaja iz zahteve prosilca, ta ni zahteval podatkov o zaključenih postopkih, ampak podatke o številu v letu 2012 pozvanih izdajateljev televizijskih programov v primerih nadzora, ki ustrezajo določenim kriterijem. Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami javnega značaja, je Pooblaščenec organ z dopisom št. 090-269/2012/2, z dne 2. 1. 2013 pozval, da mu posreduje zahtevani dokument. Organ je v odgovoru z dne 4. 1. 2013 navedel, da v letu 2012 ni pozval nobenega izdajatelja televizijskega programa k posredovanju posnetkov za obdobje 5 dni po 24 ur predvajanega programa. Pooblaščenec ne vidi razlogov, da ne bi verjel navedbi organa, iz katere nedvoumno izhaja, da ne razpolaga z zahtevanim dokumentom.
Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti ali pridobiti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije. Pooblaščenec ne vidi razumnih razlogov, zaradi katerih bi podvomil v resničnost navedbe organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, kar pomeni, da ga nima niti v računalniških bazah. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da izdajatelje televizijskih programov, katerih pokritost presega območje, na katerem živi več kot 50% prebivalstva Republike Slovenije, v določenem letu poziva k posredovanju posnetkov za obdobje 5 dni po 24 ur predvajanega televizijskega programa, kot to določa drugi odstavek 3. člena v zvezi s 7. členom Metodologije. Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ker izdajateljev televizijskih programov v letu 2012 ni pozival k posredovanju posnetkov za obdobje 5 dni po 24 ur predvajanega televizijskega programa.
Pooblaščenec pripominja, da je prosilec glede na pristojnosti organa povsem upravičeno pričakoval, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom. Vendar pa iz navedb organa v izpodbijani odločbi izhaja, da takšnega dokumenta nima, ker nadzora na področju, na katerega se nanaša zahtevani dokument, v letu 2012 ni začel, kar vsekakor organu ni v prid. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega zaključuje, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, kar pomeni, da ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil, vendar dejstva, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, ni omenil, oz. je v eni sami povedi in povsem neobrazloženo navedel, da ne poseduje dokumentov o v letu 2012 zaključenih postopkih, ki ustrezajo obravnavanim kriterijem. Večji del obrazložitve je organ namenil pojasnjevanju motenj, ki naj bi nastale pri delovanju ali dejavnosti organa, če bi javnost odkrila vzorec, po katerem organ izvaja določene postopke nadzora. Organ poudarja, da je izdajateljev televizijskih programov, katerih pokritje presega 50% prebivalstva Republike Slovenije, zaradi majhnosti trga tako malo, da bi vsaka informacija o začetku ali ne začetku nadzora lahko odkrila vzorec, po katerem organ izvaja določene postopke nadzora. Organ je torej v izpodbijani odločbi zatrjeval, da tudi podatek o neobstoju zahtevanega dokumenta predstavlja izjemo od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec pritožbo obravnaval še v luči teh navedb, pri čemer je ugotovil, da iz ugotovljenega dejanskega stanja (tj. da v letu 2012 organ, ni pozival izdajateljev televizijskih programov, po kriterijih, ki jih navaja prosilec, kar pomeni, da teh postopkov nadzora ni začel) logično izhaja, da v konkretnem primeru ni mogoče odkriti nobenega vzorca, po katerem organ izvaja določene postopke nadzora. Zato v konkretnem primeru Pooblaščenec ne more slediti navedbam organa, da bi že razkritje podatka o ne začetku nadzora odkrilo vzorec, po katerem organ izvaja določene postopke nadzora, posledica tega pa bi bile motnje, ki jih organ navaja. Bistveno za ugotovitev, da razkritje podatka o tem, da določen postopek nadzora v letu 2012 ni bil začet, ne predstavlja izjeme od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je dejstvo, da ni mogoče realno pričakovati, da bi takšno razkritje povzročilo kakršnokoli motnjo v delovanju oz. dejavnosti organa. Organ namreč lahko v vsakem trenutku vzpostavi ali spremeni že vzpostavljen vzorec, po katerem izvaja oz. ne izvaja določenih postopkov nadzora, zato prosilec oz. javnost na podlagi preteklih postopkov nadzora ne more zagotovo vedeti, kakšen bo vzorec v prihodnje, še posebej pa ne, če se določen nadzor v določenem obdobju sploh ni izvajal. Prihodnji postopki nadzorov bodo zato še vedno ohranili naravo nenapovedanosti, operaterji pa v postopku prihodnjih nadzorov zato ne bodo mogli vnaprej prirediti podatkov za čas nadzora, kar organ navaja kot motnjo, do katere bi lahko prišlo pri njegovem delovanju. Za utemeljitev izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa ne zadostuje zgolj verjetnost, da bi motnje pri delovanju organa lahko nastale. Kot je pravilno opozoril tudi prosilec v pritožbi, je izrazito restriktivno razlago obravnavane izjeme zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je v sodbi št. I U 1176/2010-12 z dne 30. 11. 2011 zapisalo, da je dokazno breme glede razlogov za nastanek motenj v delovanju organa na strani organa in da je dokazni standard »bi razkritje povzročilo motnje« dokazni standard »onkraj dvoma«. Po mnenju Pooblaščenca organ temu standardu v izpodbijani odločbi ni zadostil. Kot je prosilec pravilno navedel v pritožbi, morata biti za utemeljitev obstoja izjeme od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno izpolnjena dva kriterija (podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa). Ker je v konkretnem primeru očitno, da drugi kriterij ni izpolnjen, se Pooblaščenec ni spuščal še v presojo, ali je bil zahtevani dokument sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Pooblaščenec zato zaključuje, da izjema od prostega dostopa, ki jo ureja 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v konkretnem primeru ni podana. Kot je pojasnjeno že zgoraj, pa je pritožbo prosilca treba zavrniti, ker zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja.
Iz vsega navedenega izhaja, da je organ svojo odločitev obrazložil z napačnimi oz. pomanjkljivimi razlogi, kar zagotovo predstavlja pomanjkljivost postopka, ki pa ni bistvena, saj ni vplivala na končno odločitev o zadevi. Pooblaščenec je na podlagi zgornjih ugotovitev, iz katerih izhaja neutemeljenost pritožbenih navedb, pritožbo prosilca zavrnil na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP.
Na koncu pritožbe je prosilec sicer navedel stroškovnik, ki se nanaša na stroške, ki so nastali zaradi zastopanja prosilca v pritožbenem postopku, vendar Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec v konkretni zadevi ni upravičen do povrnitve teh stroškov. ZUP v prvem odstavku 113. člena določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V konkretnem primeru se je postopek začel na zahtevo prosilca, kar pomeni, da je prosilec dolžan sam kriti vse stroške postopka, torej tudi stroške za zastopanje. Na podlagi navedenega se zahteva prosilca za povrnitev stroškov zavrne.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo organa št. 090-95/2012/2, z dne 27. 11. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka