Radio 1 d.o.o. - APEK
+ -Številka: 090-268/2012/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je zahteval podatek, kolikokrat v letu 2012 je organ izvedel strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev pri konkretnih radijskih programih. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe sicer zakonit (zahteva prosilca se zavrne), vendar je organ svojo odločitev utemeljil z napačnimi razlogi (da gre za podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (11. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ), ker se zahtevane informacije nanašajo na postopke nadzora, ki jih vodi organ, in bi z njihovim razkritjem javnost lahko odkrila vzorec zaporedij, po katerih organ izvaja nadzor). Zahtevo prosilca bi bilo namreč treba zavrniti, ker podatki, ki jih je zahteval prosilec, sploh niso informacije javnega značaja, saj organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki.
ODLOČBA:
Številka: 090-268/2012/4
Datum: 22.1.2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), in 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Radia 1 d.o.o., Stegne 11b, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa direktor Leo Oblak (v nadaljevanju: prosilca), z dne 11.12.2012, zoper odločbo Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS, Stegne 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-93/2012/2, z dne 23.11.2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 29.10.2012 na organ naslovil pisno zahtevo, s katero je na podlagi ZDIJZ (in 2.6.2 točke Kataloga informacij javnega značaja organa, december 2011) zahteval podatek, kolikokrat v letu 2012 je organ izvedel strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev pri naslednjih radijskih programih:
- Radio Slovenija, prvi program – Program A1;
- Radio Slovenija, drugi program – Program VAL 202;
- Radio Slovenija, tretji program – Program ARS;
- Radio Slovenija International / Radio SI in
- Radio Koper /Radio KP.
Organ je z odločbo št. 090-93/2012/2 z dne 23. 11. 2012 zahtevo prosilca v celoti zavrnil, na podlagi 11. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je navedel, da se zahtevane informacije nanašajo na postopke nadzora, ki jih vodi organ, in bi z njihovim razkritjem javnost lahko odkrila vzorec zaporedij, po katerih organ izvaja nadzor. Z razkritjem vzorca bi se, po navedbah organa, dalo sklepati, kateri operater je že v postopku nadzora in kateri utegne biti v bližnji prihodnosti in kateri v bližnji prihodnosti ne bo nadzorovan. Tako stanje naj bi privedlo do onemogočanja oziroma neučinkovitosti opravljanja nadzora, saj naj bi operaterjem omogočilo, da se vnaprej pripravijo izključno za čas trajanja nadzora. Organ je zahtevo glede dela, ki se nanaša na v letu 2012 že zaključene postopke, zavrnil, ker ne razpolaga z dokumenti o postopkih, ki so se zaključili v letu 2012, glede dela, ki se nanaša na nezaključene oziroma začete postopke v letu 2012 pa zato, ker naj bi podatek o tem, ali je določen postopek nadzora začet ali ne, lahko povzročil motnje pri delovanju ali dejavnosti organa.
Pooblaščenec je 19. 1. 2012 od organa prejel pritožbo prosilca, v kateri je ta Pooblaščencu predlagal, da izpodbijano odločbo spremeni, tako da zahtevi z dne 29. 10. 2012 ugodi, organu pa naloži plačilo stroškov prosilca v tem postopku, in podredno, da izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje organu prve stopnje. Prosilec je v pritožbi navajal, da iz podatkov o tem, kateri zavezanec je že bil oziroma kateri še ni bil v postopku nadzora, ni mogoče ugotoviti vzorca, kateri zavezanec bo naslednji na vrsti. Navedel je, da namen organa ni v tem, da zavezance ujame pri kršitvi in jih kaznuje, ampak, da zagotovi, da zavezanci spoštujejo predpise tako, da kaznovanje ne bo potrebno. Menil je, da je organu lahko kvečjemu v interesu, če zavezanci še bolj vestno spoštujejo predpise, ker domnevajo, da se jim obeta nadzor. Nadzorni organi bi morali, po mnenju prosilca, delovati po naključnem vzorcu, praksa organa, ki deluje le po predvidljivem vzorcu, pa je nezakonita in nevestna, nikakor pa ne more iti na škodo prosilca v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Če organ res meni, da bi z razkritjem zahtevanih podatkov prišlo do razkritja vzorca delovanja organa, bi bilo pravilno in pravno skladno, da zahtevi prosilca ugodi in v prihodnje spremeni svoj vzorec delovanja oziroma ga odpravi in uvede naključen princip delovanja. Prosilec je navedel še, da organ lastnih slabih praks ne sme uveljavljati kot izgovor v postopku dostopa do informacij javnega značaja in da je zagotovo v interesu javnosti, da ima nadzor nad delovanjem organa, v okviru katerega je mogoče ugotoviti, ali je organ zavezance za nadzor res obravnaval enakopravno, ali je morebiti v okviru svojega »vzorca« dal večji poudarek nekaterim zavezancem.
Ker organ ob odstopu pritožbe Pooblaščencu ni priložil dokumentacije, iz katere bi izhajali podatki, ki jih je zahteval prosilec, ga je Pooblaščenec pozval, naj mu posreduje to dokumentacijo. Organ je 15. 1. 2012 po elektronski pošti Pooblaščencu posredoval izjavo vodje nadzora pri organu, da organ v letu 2012 ni vodil postopkov nadzora proti programom, ki jih je navedel prosilec, oziroma proti izdajateljem teh programov.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilec pritožuje, ker mu organ ni posredoval dokumentov, iz katerih bi izhajali podatki, ki jih je zahteval v svoji zahtevi z dne 29. 10. 2012 (število opravljenih nadzorov nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev v letu 2012 pri v zahtevi taksativno navedenih programih oziroma izdajateljih programov).
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe sicer zakonit (zahteva prosilca se zavrne), vendar je organ svojo odločitev utemeljil z napačnimi razlogi (da gre za podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (11. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ). Zahtevo prosilca bi bilo namreč treba zavrniti, ker podatki, ki jih je zahteval prosilec, sploh niso informacije javnega značaja, saj organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki. Pooblaščenec je zato, v skladu s 3. odst. 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, v nadaljevanju pa navaja pravilne razloge, ki utemeljujejo zavrnitev.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ in da bi zahtevana informacija, če bi organ z njo razpolagal v materializirani obliki, izvirala iz delovnega področja organa. Pooblaščenec ne vidi razumnih razlogov, da ne bi verjel organu, da ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi izhajalo število nadzorov pri posameznih programih oziroma izdajateljih programov – če namreč organ ni opravil nobenega nadzora, tudi dokumentacija v zvezi z »ne-nadzori« ne obstaja. Glede na to, da je organ v skladu s 1. al. 2. odst. 109. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed) pristojen za nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev, ki po tem zakonu veljajo za radijske in televizijske programe (5. oddelek drugega poglavja), je sicer res nekoliko nenavadno, da organ pri petih radijskih programih, ki jih je v svoji zahtevi opredelil prosilec, (pri čemer gre za radijske programe izdajatelja Javni zavod Radio televizija Slovenija), v letu 2012 ni opravil (ali vsaj končal ali začel) niti enega samega strokovnega nadzora. Vendar prav iz tega razloga (»da to deluje nenavadno«) in glede na podatke iz Programa dela in finančnega načrta za leto 2012, ki ga je oktobra 2011 sprejel organ (Vir: http://www.apek.si/files/O_agenciji/Program_dela/Program-dela-2012.pdf), izhaja, da je organ v letu 2011, na podlagi 109. člena Zmed, odprl 63 postopkov (in dokončal 9 postopkov iz leta 2010), pri čemer je bil v letu 2011 pristojen za nadzor 96 izdajateljev radijskih programov, Pooblaščenec še toliko bolj verjame navedbam organa.
Na tem mestu je potrebno pojasniti še, da če organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, ni zavezan k temu, da dokument naknadno pridobi ali ustvari. Organi morajo omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni kreirati novih dokumentov, zbirati informacij ali odgovarjati na vprašanja, ki ne izhajajo iz obstoječih dokumentov (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec se povsem strinja z navedbami prosilca, da iz podatka o številu izvedenih nadzorov, pri določenem radijskem programu oziroma izdajatelju, ni mogoče ugotoviti »vzorca«, še bolj pa se strinja z navedbami prosilca, da je nedopustno, da nadzorni organ deluje tako predvidljivo, predvsem pa ne na škodo pravice vsakogar, da dostopa do informacij javnega značaja. Pooblaščenec sam kot nadzorni organ za področje varstva osebnih podatkov dobro ve, da se nadzor ne opravlja (sploh pa ne nujno) po vnaprej določenem vzorcu, poleg tega je inšpektor na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 43/07-UPB1; v nadaljevanju: ZIN) dolžan obravnavati zadeve tudi na podlagi prejete prijave iz svoje pristojnosti, organu pa na podlagi 1. al. 1. odst. 100. člena ZMed daje pobude za izvajanje strokovnega nadzorstva nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev iz tega zakona še Svet za radiodifuzijo (ki je neodvisno strokovno telo). Vse to pa nedvomno v zadostni meri onemogoča predvidevanje o tem »kdo bo naslednji na vrsti za nadzor«.
Upoštevaje zgornje argumente ter na podlagi dokumentov, ki se nahajajo v upravnem spisu št. 090/286/2012, je Pooblaščenec zaključil, da organ z dokumenti, iz katerih izhajajo podatki, ki jih je zahteval prosilec, ne razpolaga, in je odločitev organa, da prosilcu zavrne dostop do zahtevnih podatkov, zakonita, zato je pritožbo prosilca z dne 11. 12. 2012 na podlagi 3. odst. 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe, v tej odločbi pa je navedel pravilne razloge za zavrnitev zahteve prosilca z dne 29.10.2012.
Pooblaščenec je zahtevo prosilca za povrnitev stroškov kot neutemeljeno zavrnil. Ne glede na to, da prosilec niti ni navedel višine stroškov, ki naj bi jih imel s postopkom, določba 113. člena ZUP v 1. odstavku določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je Pooblaščenec odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka