Odvetniška družba Kljajić - Carinska uprava RS
+ -Številka: 090-265/2012/10
Kategorije: Ali dokument obstaja, Davčna tajnost
Številka: 090-265/2012/10
Datum: 6. 3. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) 1. odstavka 248. člena in 1. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 28. 12. 2012, Odvetniške družbe Kljajić, o.p., d.o.o., Veliki trg 10, 6310 Izola, ki jo zastopa odvetnik Oliver Kljajić (v nadaljevanju prosilec), zoper dopolnilno odločbo z dne 11.12. 2012, štev. 090-30/2012-32 Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Carinske uprave RS, Generalni carinski urad, Šmartinska cesta 55, 1523 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 28. 12. 2012 se delno ugodi. Dopolnilna odločba Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Carinske uprave RS, Generalni carinski urad z dne 11.12. 2012, štev. 090-30/2012-32, se v zavrnilnem delu odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta z oznako: CURS GCU št. 911-01/167-6/20050320-001 z dne 21. 7. 2006, brez prilog, s tem, da je dolžan na prvi strani prekriti celoten zadnji odstavek, razen prve vrstice.
2. V delu, v katerem je prosilec zahteval:
- Prilogi dokumenta št. CURS GCU št. 911-01/167-6/20050320-001 z dne 21. 7. 2006,
- in davčno tajnost, ki jo mora organ v posredovanem dokumentu v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekriti,
se pritožba zavrne.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 5. 10. 2012 na organ posredoval zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je med drugim zahteval, da mu organ posreduje dopise in/ ali pisna vprašanja oziroma stališče predstavnikov CU Koper in/ali drugih carinskih uradov, naslovljenih na GCU, Ministrstvo za finance ali na druge državne organe v zvezi z vprašanjem glede pravilnosti obračunavanja dajatev pri uvozu plovil z oprostitvijo po točki c) v zvezi s točko a) 53. člena ZDDV-1 oziroma po 5. točki 31. člena ZDDV-1, od leta 2002 dalje.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 16.11.2012, štev. 090-30/2012-24, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 7.12. 2012 pri organu vložil predlog za izdajo dopolnilne odločbe oziroma podrejeno pritožbo. Pri tem je navedel, da mu je organ sicer posredoval odgovore na skoraj vsa zaprosila za posredovanje podatkov, vendar pa po pregledu pridobljenih informacij ugotavlja, da mu organ ni posredoval vseh zahtevanih informacij, in sicer dopisa CURS GCU št. 911-01/167-6/20050320-001 z dne 21.7.2006 in št. 423-10/2007-1 z dne 21.6.2007, ki sta bila sicer omenjena v dopisu Ministrstva za finance št. 423.151/2006 z dne 12.3.2009 (katerega je prosilec prejel na podlagi predmetne zahteve) in ki se nanašata prav na informacije, ki so bile zahtevane s predmetno zahtevo, vendar pa niso bile priložene k odločbi z dne 16.11.2012.
Organ je dne 11.12.2012 izdal dopolnilno odločbo št. 090-30/2012-32, s katero je odločil, da se zahteva prosilca z dne 26. 11. 2012, za dopolnitev odločbe Carinske uprave RS in za posredovanje fotokopij dopisov CURS GCU St. 911-01/167- 6/20050320-001 z dne 21. 7. 2006 in St. 423-10/2007-1 z dne 21. 6. 2007, delno zavrne. Delni odgovor na zahtevo prosilca je organ prosilcu posredoval kot prilogo k odločbi. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel navedbe prosilca, nato pa navedel, da zahtevan dopis, številka 423-10/2007- 1 z dne 21. 6. 2007, glede plačila DDV pri uvozu letal in plovil, obstaja pri organu in ga zato pošilja prosilcu v prilogi te odločbe. Naknadno zahtevan dopis CURS GCU §t. 911-01/167-6/20050320-001 z dne 21. 7. 2006 na Carinski upravi RS ne obstaja. Ker dokument, ki ga prosilec zahteva, ne obstaja, ni izpolnjen zakonski kriterij za obstoj informacije javnega značaja skladno s 1. točko 4. člena ZDIJZ in ga zato ni mogoče poslati prosilcu. Na CURS obstaja dopis CURS GCU St. 911-01/167-6/2005/0950- 022 z dne 21. 3. 2006 in se nanaša na oprostitev DDV po 31. členu ZDDV (gre za uvoz plovil), in kopijo tega dopisa organ pošilja prosilcu v prilogi te odločbe.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec pri organu vložil pritožbo z dne 28.12.2012, v kateri je povzel odločitev organa, nato pa navedel, da ne more slediti obrazložitvi organa, da dopis CURS GCU št. 911-01/167-6/20050320-001 z dne 21.7.2006, ne obstaja. Dejstvo je namreč, da je prosilec v zahtevi navedel zelo natančno opravilno in listinsko številko dokumenta ter tudi datum dokumenta, poleg tega pa je iz opravilne številke verjetno možno sklepati tudi na osebo, ki je dokument izdelala (npr. št. 0320-001). Če ob navedenem upoštevamo tudi dejstvo, da je prosilec opravilno številko zahtevanega dokumenta dobil iz drugih dokumentov naslovnega organa, je ugotovitev iz izpodbijane odločbe še toliko bolj nerazumljiva. Organ se namreč na zahtevani dokument sklicuje in ga prilaga k svojemu dopisu št. 423-10/2007-1 z dne 21.6.2007 (ta dopis je bil celo priložen k izpodbijani odločbi!), enako pa je to storilo tudi Ministrstvo za finance v dopisu št. 423-151/2006 z dne 12.3.2009. Zahtevani dokument je bil tudi predmet obravnave na sestanku z dne 10.3.2009, na katerem so bili udeleženi predstavniki DURS in Ministrstva za finance in je bil tudi izrecno omenjen v zapisniku tega sestanka. To pomeni, da tudi te osebe z zahtevanim dokumentom razpolagajo. Kot povedano zgoraj, pa je bil zahtevani dokument tudi izrecno naveden v spremnem dopisu št. 423-151/2006 z dne 12.3.2009, s katerim je bil omenjeni zapisnik poslan Generalnemu davčnemu uradu Davčne uprave RS in Generalnemu carinskemu uradu Carinske uprave RS. Iz vsebine vseh zgoraj navedenih dopisov tudi jasno izhaja, da je zahtevani dokument izdelal naslovni organ, ne pa kdo drug. Na podlagi navedenega torej ni mogoče, da zahtevani dokument ne obstaja, prav tako pa ni mogoče, da se je zahtevani dokument izgubil in da ga več ni mogoče najti. Če bi se zgodilo slednje, bi to namreč predstavljalo zelo veliko malomarnost, ki pa je zelo malo verjetna, če upoštevamo, da je zahtevani dokument obravnavalo toliko ljudi naslovnega organa, DURS in MF ter da se na zahtevani dokument sklicuje toliko drugih dokumentov.
Organ je z dopisom z dne 3. 1. 2013, št. 090-30/2012-51 odstopil pritožbo v reševanje Pooblaščencu.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacija, ki je predmet pritožbe prosilca, je v z zvezi z vprašanjem glede pravilnosti obračunavanja dajatev pri uvozu plovil z oprostitvijo po točki c) v zvezi s točko a) 53. člena ZDDV-1 oziroma po 5. točki 31. člena ZDDV-1, kar nedvomno sodi v delovno področje organa. Ker je organ v izpodbijani odločbi zatrjeval, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, je Pooblaščenec nadalje ugotavljal, ali je pri zahtevani informaciji izpolnjen tudi tretji kriterij za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ, t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokument obstaja in da organ z njim razpolaga.
Prosilec je v pritožbi izrecno opozoril na dokumente, iz katerih izhaja obstoj zahtevanega dokumenta, zato je Pooblaščenec vpogledal v dokument z oznako 423-10/2007-1 z dne 21.6.2007, ki ga je organ posredoval na Ministrstvo za finance RS, Sektor za davčni in carinski sistem, v katerem je med prilogami dejansko naveden zahtevani dokument. Prav tako se je na ta dokument skliceval Sektor za davčni in carinski sistem v dopisu z dne 12.3.2009, št. 423-151/2006. Glede na navedeno je Pooblaščenec, na podlagi 2. odstavka 139. člena ZUP, ki določa, da uradna oseba, ki vodi postopek, odredi po uradni dolžnosti izvedbo vsakega dokaza, če spozna, da je to potrebno za razjasnitev zadeve, pozval Ministrstvo za finance RS, Sektor za davčni in carinski sistem, da mu posreduje dokument, ki je predmet presoje tega postopka, in sicer: dokument z oznako: CURS GCU št. 911-01/167-6/20050320-001 z dne 21. 7. 2006. Dne 19.2.2013 je Pooblaščenec od Ministrstva za finance RS, Sektorja za davčni in carinski sistem prejel zahtevan dokument, kar pomeni, da Pooblaščenec ni mogel slediti navedbam v izpodbijani odločbi, da zahtevan dokument ne obstaja. Ob tem ni mogoče spregledati dejstva, da je dokument ustvaril organ.
Pooblaščenec poudarja, da organ, na podlagi vložene zahteve po ZDIJZ, ni dolžan pridobivati informacij od drugih organov zgolj zato, da bi zahtevo prosilca pozitivno rešil, prav tako ni dolžan ustvariti zahtevane informacije, vsekakor pa je organ dolžan temeljito pregledati razpoložljivo dokumentacijo, zlasti v primerih, kot je obravnavan, ko je predmet zahteve dokument, ki ga je ustvaril organ sam. Nedvomno je organ v svojih dokumentih večkrat omenil dokument, ki je predmet zahteve, zato je bila verjetnost, da zahtevan dokument ne obstaja, izredno majhna. Uredba o upravnem poslovanju v 169. členu določa, da se dokumenti, ki so nastali pri delu organa, pri organu hranijo v izvirniku. Izhodne dokumente organa evidentira javni uslužbenec tega organa, ki zadevo rešuje. Če javni uslužbenec organa ne evidentira izhodnega dokumenta sam, mora preko glavne pisarne poskrbeti, da bo evidentiran in opremljen s pravilnimi evidenčnimi podatki, kot to določa 148. člen te uredbe. V skladu s 134. členom Uredbe se dokumenti evidentirajo in shranjujejo v zadevah. V evidenco se o vsaki zadevi vpišejo:
1. številka zadeve; 2. subjekt zadeve; 3. ključne besede (opcijsko); 4. kratka vsebina zadeve (vsebinska identifikacija); 5. stanje zadeve; 6. datum začetka zadeve; 7. signirni znak pristojne organizacijske enote in delovnega mesta javnega uslužbenca, ki zadevo rešuje; 8. rok hrambe; 9. zveza, če obstaja; 10. seznam dokumentov.
V skladu s 148.čl. Uredbe je treba o posameznem dokumentu evidentirati naslednje podatke:
1. subjekt dokumenta; 2. datum prejema ali odprave dokumenta, pri dokumentih za notranje potrebe pa datum nastanka (vhodni, izhodni in lastni dokumenti); 3. številko dokumenta; 4. kratko vsebino dokumenta (vsebinsko identifikacijo); 5. oznako, ali gre za vhodni, izhodni ali lastni dokument; 6. signirni znak organizacijske enote ali delovnega mesta javnega uslužbenca, ki rešuje zadevo oziroma dokument sestavi; 7. število in kratek opis prilog; 8. ključne besede (opcijsko). Če informatizirana evidenca omogoča hrambo vsebine dokumenta in če organ razpolaga s primerno opremo, mora biti vsebina dokumentov shranjena skupaj z evidenčnim delom teh dokumentov.
V obravnavanem primeru ni dvoma, da je organ dokument evidentiral, saj dokument nosi evidenčno številko zadeve, ki pripada organu. Glede na navedeno, bi organ moral zadevo najti v sistemu po evidenčnih podatkih, če ne drugega, vsaj dejstvo, da je omenjen dokument obstajal, tudi če z njim ne bi več razpolagal v fizični obliki. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, pa je organ prosilcu posredoval dokument s »podobnim« datumom in številko dokumenta.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec z dopisom z dne 19.2.2013, številka 090-265/2012/8, organ pozval, da ponovno pregleda razpoložljivo dokumentacijo (v fizični obliki in v elektronski verziji) in mu, na podlagi 1. odstavka 10. člena ZinfP in 2. odst. 245. čl. ZU,P v izvirniku, to je brez prekritih podatkov, pošlje dokument z oznako: CURS GCU št. 911-01/167-6/20050320-001 z dne 21. 7. 2006. Ob tem je Pooblaščenec organ pozval, da dokument preizkusi tudi z vidika obstoja morebitnih izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Če z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, pa je Pooblaščenec prosil za obrazložitev.
Organ je odgovoril z dopisom z dne 22.2.2013, št. 090-30/2012-59, v katerem je navedel, da v skladu s pozivom Pooblaščenca v prilogi pošilja dokument, ki je predmet zahteve prosilca. Ob tem je opozoril, da so v dokumentu podatki o podjetjih, ki so predmet nadzora in predstavljajo izjemo iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je vpogledal v navedeni dokument in ugotavlja, da vsebinsko ustreza zahtevi prosilca, saj dokument nosi oznako: CURS GCU št. 911-01/167-6/20050320-001 z dne 21. 7. 2006, ki jo navaja tudi prosilec. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ z zahtevano informacijo razpolaga. Ker zahtevana informacija sodi tudi v delovno področje organa, saj gre za vprašanja razlage in izvrševanje obstoječe zakonodaje na področju oprostitve plačila DDV za plovila pri uvozu, pomeni, da zahtevana informacija izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
Ker se je organ pri posredovanju dokumenta skliceval na obstoj izjeme iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec v nadaljevanju preizkusil, ali je v konkretnem primeru podana zatrjevana izjema, ki določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Za presojo konkretnega primera je bilo treba najprej ugotoviti, ali dokument vsebuje podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti v skladu z Zakonom o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 13/2011-UPB4, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDavP-2). Ta v 8. členu določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V 1. odstavku 15. člena (z naslovom davčna tajnost) je nadalje določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. člen (z naslovom dolžnost varovanja davčne tajnosti) določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. V 1. odstavku 17. člena pa ZDavP-2 določa, da mora biti vsak podatek oziroma vsak dokument ali zbirka podatkov, ki vsebuje podatke, ki so davčna tajnost, vidno označen kot tak, razen, če minister, pristojen za finance, s predpisom iz petega odstavka tega člena določi drugače.
Dokument, ki je predmet presoje, se vsebinsko nanaša na vprašanje pravilnega vodenja postopkov glede oprostitve plačila DDV za plovila pri uvozu. Organ se pri zastavljenih vprašanjih v okviru zaprosila za pojasnilo, v zadnjem odstavku na prvi strani dokumenta, sklicuje in povzema konkreten primer vodenja postopka, kar pomeni, da omenja zavezanca za davek, skupaj s podatki, ki so v zvezi z davčno obveznostjo tega zavezanca za davek. Dokument, ki ga organ vsebinsko povzema in predstavlja prilogo dopisa, je označen kot davčna tajnost, kot to določa 1. odstavek 17. člena ZDIJZ. Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da omenjeni podatki v dokumentu, ki je predmet presoje ter v prilogi dokumenta, predstavljajo podatke, ki ustrezajo definiciji iz 1. odstavka 15. člena ZDavP-2, po katerem so varovani vsi podatki v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je v konkretnem primeru glede zahtevanih informacij nedvomno podana izjema po 5. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz 5. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je treba nadalje preveriti možnost uporabe 7. člena ZDIJZ, ki ureja delni dostop do informacije javnega značaja. V obravnavani zadevi je torej bistveno vprašanje, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije na način, da iz preostalih podatkov v dokumentu ne bo mogoče razbrati podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost.
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevane informacije, ne da bi s tem posegli v davčno tajnost. Z izjemo omenjenega primera, ki ga organ povzema v zadnjem odstavku na prvi strani dokumenta, gre za splošne ugotovitve oziroma prošnjo za pojasnilo, kako urediti postopek pravilnejšega obračunavanja DDV in priznavanja oprostitev pri uvozu plovil, da bi zadostili pravilnemu izvajanju zakonskih določb. Slednje informacije ne razkrivajo podatkov, ki so davčna tajnost. Po oceni Pooblaščenca pa gre za informacije, ki morajo biti že z vidika pravne varnosti dostopne vsem, saj je pomembno, kako organ v praksi razlaga in izvršuje obstoječo zakonodajo.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane. Prav tako se na obstoj drugih izjem ni skliceval niti organ.
Na dokumentu sta pri besedi »pripravil« in »generalni direktor« navedeni osebi z imenom in priimkom, ki sta v povezavi z ostalimi informacijami določljivi. Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke. V obravnavanem primeru ne gre za varovane osebne podatke, saj sta osebi na zahtevanih dokumentih navedeni v okviru svoje funkcije, ki jo opravljata kot javna uslužbenca. Ti osebni podatki so tako, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP, dopolnilno odločbo organa v zavrnilnem delu odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan posredovati informacijo javnega značaja, na način, kot je določeno v prvi točki izreka te odločbe. V preostalem delu (v katerem je ugotovil obstoj izjeme po 5. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ) pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe). Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka