Prosilec - Občina Vodice
+ -Številka: 090-260/2012/7
Kategorije: Dokument v izdelavi
POVZETEK:
Organ je, sklicujoč se na izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil zahtevo prosilca za dostop do osnutka občinskega prostorskega načrta. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec odločil, da mora organ zahtevani dokument posredovati prosilcu, ker kriteriji, ki jih določa zakon za obstoj te izjeme, niso izpolnjeni. Zahtevani dokument je namreč postal zaključen dokument v smislu prvega odstavka 7. člena UPIJZ s trenutkom, ko ga je organ na podlagi 47. člena ZPNačrt poslal ministrstvu. Posledično ta dokument tudi ni več predmet posvetovanja v organu, poleg tega pa organu tudi ni uspelo izkazati, da bi razkritje dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
ODLOČBA:
Številka: 090-260/2012/7
Datum: 10. 1. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 11. 2012, zoper odločbo Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice, (v nadaljevanju organ) št. 090-03/2012-003, z dne 29. 10. 2012 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 14. 11. 2012 zoper odločbo Občine Vodice št. 090-03/2012-003, z dne 29. 10. 2012 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi, ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati kopijo zgoščenke z naslovom »OPN Vodice osnutek«, številka naloge: 7228, marec 2012 in kopijo zgoščenke z naslovom »Ostale strokovne podlage OPN Vodice«, številka naloge: 7228, marec 2012.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 3. 10. 2012 pri organu vložil vlogo, s katero je zahteval, da mu organ v elektronskem zapisu posreduje naslednje dokumente:
- grafiko izvedbenega dela osnutka občinskega prostorskega načrta iz leta 2012;
- strokovne podlage, ki so v prilogi osnutka prostorskega načrta;
- obrazložitve razvojnih potreb in obrazložitev občinskega prostorskega načrta, ki sta prilogi k osnutku prostorskega načrta.
Organ je z odločbo št. 090-03/2012-003, z dne 29. 10. 2012 zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je povzel že izveden postopek priprave Občinskega prostorskega načrta za območje Občine Vodice (v nadaljevanju OPN Vodice), v okviru katerega je bil izdan sklep o nadaljevanju postopka priprave OPN Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 3/11). Na podlagi tega sklepa je organ pristopil k izdelavi osnutka oz. k dopolnitvi že izdelanega gradiva, na podlagi katerega je pristojne nosilce urejanja prostora zaprosil za pridobitev oz. dopolnitev že izdanih smernic za načrtovane prostorske ureditve. Na podlagi pridobljenih smernic je v skladu z določbami Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPNačrt) predvidena priprava gradiva OPN Vodice, ki bo nato tudi posredovano v javno razgrnitev in javno obravnavo. Zaradi neizdaje smernic nekaterih nosilcev urejanja prostora v zakonsko določenih rokih oz. pričakovanih časovnih okvirjih še vedno potekajo usklajevanja in priprava gradiva OPN Vodice. Organ zato trenutno ne razpolaga z zahtevanimi informacijami, saj je občinski prostorski načrt še vedno v postopku izdelave. Organ je povzel 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in navedel, da gre v konkretnem primeru za zahtevo po posredovanju podatkov iz dokumenta, ki je še vedno v postopku izdelave in je še predmet usklajevanj in posvetovanj, na podlagi katerih je tudi pričakovati, da bodo pomembno vplivala na oblikovanje končne vsebine. Zaradi navedene izjeme je organ zahtevo prosilca zavrnil in dodal, da bo po uskladitvi gradivo, ki bo pripravljeno na podlagi pridobljenih smernic in bo usklajeno z nosilci urejanja prostora, posredovano v javno razgrnitev in javno obravnavo, kot to določa ZPNačrt, s čimer bo tudi zagotovljeno sodelovanje javnosti.
Dne 25. 10. 2012 je organ prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da organ izdeluje OPN Vodice, ki je neposredno podvržen določilom ZPNačrt, zato ne gre za »dokument«, ampak za prostorski akt, ki mora biti po vsebini in izgledu skladen z določili ZPNačrt in njegovimi podzakonskimi akti. Prosilec je citiral 5. člen ZPNačrt in navedel, da je na organ naslovil zahtevo, ki je skladna s tretjim odstavkom 5. člena ZPNačrt, saj je grafika izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta sestavni in neločljivo povezani del prostorskega akta. Prav tako se v priloge prostorskega akta – občinskega prostorskega načrta prikažejo in zapišejo tudi vse razvojne potrebe, obrazložitev prostorskega akta, kakor tudi strokovne podlage, ki so podlaga za izdelavo prostorskega načrta. Drugi odstavek 5. člena ZPNačrt po mnenju prosilca omogoča, da poda mnenje ter pobude na gradivo prostorskega načrta, zato želi imeti vpogled, kar mu omogoča tretji odstavek 5. člena ZPNačrt. Načelo javnosti oz. vpogleda v prostorski akt služi kot varovalo pred samovoljo občinskih struktur (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-66/11-10, z dne 19. 5. 2011) pri spremembi namembnosti posameznih zemljišč, ki morajo biti določeni v prostorskem načrtu.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je z dopisom št. 090-03/2012/005, z dne 5. 12. 2012, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je dne 18. 12. 2012 z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami javnega značaja, pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je v postopku izdelave dopolnjenega osnutka, ko se pridobivajo smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora. V trenutku odločanja organa o zahtevi prosilca je organ razpolagal z osnutkom in strokovnimi podlagami, ki se nahajajo na dveh zgoščenkah, to gradivo pa je uvrščeno na strežnik Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Na prvi zgoščenki (naslov »OPN Vodice osnutek«, izdelovalec Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, številka naloge: 7228, marec 2012) se nahajajo dokumenti, ki jih prosilec zahteva v prvi alineji zahteve in delno tudi v tretji alineji (obrazložitev občinskega prostorskega načrta). Glede obrazložitve razvojnih potreb, ki jih prosilec zahteva v tretji alineji, je organ pojasnil, da z dokumentom kot takim ne razpolaga, razvojne potrebe pa je mogoče razbrati iz strokovnih podlag, ki so vsebovane v drugi zgoščenki (naslov »Ostale strokovne podlage OPN Vodice«, izdelovalec Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, številka naloge: 7228, marec 2012) in so tudi predmet druge alineje zahteve prosilca. V zvezi s pogoji, ki izhajajo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je organ pojasnil, da razume občinski prostorski načrt kot dokument, ki se izdela po fazah in postopkih, ki jih predvideva ZPNačrt. Osnutek občinskega prostorskega načrta za organ ne predstavlja dokumenta v smislu ZDIJZ, ampak zgolj fazo oz. del postopka nastajanja dokumenta. Obravnavani osnutek je bil v aprilu 2012 objavljen na strežniku Ministrstva za infrastrukturo in prostor, dostop do njega pa imajo samo nosilci urejanja prostora, zato slednjim dokumentov ni treba posebej pošiljati v presojo. Organ je poudaril, da je osnutek še predmet posvetovanja pri nosilcih urejanja prostora, pri čemer organ vztraja pri navedbah v izpodbijani odločbi. Organ je priložil mnenje Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 35001-71/2012/2-01021354, z dne 13. 12. 2012 glede tolmačenja 5. člena ZPNačrt. Glede na to, da se zadeva še usklajuje in spreminja, bi v primeru posredovanja osnutka javnosti prišlo do napačnega razumevanja, predvsem v smislu predvidenih prostorskih ureditev in pogojev za posege v prostor, saj se ti skozi usklajevanja spreminjajo in posledično povzročajo različno razumevanje vsebine. Zaradi napačnega razumevanja lahko pride do sprožitve pravnih postopkov, ki bi negativno vplivali na potek postopka priprave občinskega prostorskega načrta, predvsem v smislu podaljšanja postopka priprave, ki je že v obstoječih razmerah nesprejemljivo dolg. Podaljševanje postopka priprave občinskega prostorskega načrta in sprejema le tega pa posledično negativno vpliva na izdajo upravnih dovoljenj za posege v prostor in izvedbo projektov, saj občinski prostorski načrt predstavlja pravno podlago za njihovo izdajo in izvedbo.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-260/2012/5, z dne 21. 12. 2012 posredoval prosilcu v morebitno zjasnitev navedbe organa na ogledu in camera. Dne 3. 1. 2013 je prosilec odgovoril, da želi izvedeti, kako se spremembe predpisov odražajo v grafičnem in besedilnem delu občinskega prostorskega načrta, saj imajo nove določbe tudi finančne posledice, predvsem za podjetja, ki delujejo na območju organa. Leta 2010 je pričel veljati predpis »Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju«, ki določa, da se območje, kjer se izvaja dejavnost, ne sme dotikati stanovanjskega območja. Na območju organa je priglašena dejavnost bencinskega servisa, ki se nahaja ob stanovanjskem naselju, zato bo to pomenilo, da bo treba takšno dejavnost zapreti, če ne bo organ, kot pripravljavec občinskega prostorskega načrta, izvedel ustreznih ukrepov, kot jih zahteva omenjeni predpis. Prosilec poudarja, da ne gre za oviranje postopka sprejemanja občinskega prostorskega načrta, ampak za varovanje delovnih mest, ter razvoja samega podjetja. Z vpogledom v občinski prostorski načrt ne gre za napačno razumevanje vsebine, ampak za to, da javnost lahko doprinese ustrezno rešitev.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Na ogledu in camera je bilo ugotovljeno, da grafiko izvedbenega dela osnutka občinskega prostorskega načrta iz leta 2012 in obrazložitev občinskega prostorskega načrta vsebuje zgoščenka z naslovom »OPN Vodice osnutek«. Podatki o strokovnih podlagah osnutka prostorskega načrta in o razvojnih potrebah se nahajajo na zgoščenki z naslovom »Ostale strokovne podlage OPN Vodice«. Obe zgoščenki je marca 2012 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., in imata številko naloge: 7228. Navedeni zgoščenki (v nadaljevanju zahtevani zgoščenki), ki vsebujeta osnutek OPN Vodice, sta torej predmet zahteve prosilca z dne 3. 10. 2012 in skladno s 4. členom ZDIJZ predstavljata informacijo javnega značaja (predstavljata informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb).
Organ je dostop do zahtevanih zgoščenk zavrnil zaradi obstoja izjeme od prostega dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Prosilec je obstoju te izjeme nasprotoval, zato je Pooblaščenec presojal, ali so glede zahtevanih zgoščenk izpolnjeni vsi pogoji, ki morajo biti glede na določbo 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podani kumulativno:
- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,
- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).
Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, je določen v prvem odstavku 7. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/2005 in 119/07; v nadaljevanju UPIJZ). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.
Kot izhaja iz navedb organa v izpodbijani odločbi in na ogledu in camera, je organ je na podlagi drugega odstavka 47. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09 in 80/10; v nadaljevanju ZPNačrt ) osnutek OPN Vodice (z vsebino kot jo vsebujeta zahtevani zgoščenki) aprila 2012 poslal ministrstvu, pristojnemu za urejanje prostora (v nadaljevanju ministrstvo). Ministrstvo je zagotovilo objavo tega gradiva na svetovnem spletu, organ pa je pozval nosilce urejanja prostora, da mu predložijo smernice za načrtovane prostorske ureditve iz njihove pristojnosti. Pooblaščenec ugotavlja, da je vsebina osnutka OPN Vodice (z vsebino kot jo vsebujeta zahtevani zgoščenki) postala zaključen dokument v smislu prvega odstavka 7. člena UPIJZ s trenutkom, ko jo je organ aprila 2012 poslal ministrstvu z namenom, da ga ta objavi na svetovnem spletu in s tem omogoči dostop do te vsebine nosilcem urejanja prostora.
Dejstvo, da se vsebina, ki se nahaja v osnutku OPN Vodice (ki je bil aprila 2012 poslan ministrstvu) na podlagi smernic, ki jih bodo predložili nosilci urejanja prostora, lahko spremeni, ne pomeni, da je ta osnutek dokument, ki je v postopku izdelave. Vsebina tega osnutka je namreč zaključena in bo ostala ista, na podlagi pridobljenih smernic dopolnjeni osnutek pa bo predstavljal nov dokument v smislu ZDIJZ. Postopek priprave občinskega prostorskega načrta, ki ga določa ZPNačrt, je razdeljen v več osnovnih faz (sklep o začetku postopka priprave, osnutek, dopolnjen osnutek in predlog). Po zaključku vsake izmed teh faz nastajajo dokumenti, ki sami po sebi ne predstavljajo končnega akta, ki mu je celoten postopek namenjen (občinski prostorski načrt), temveč osnutke le-tega. Vsak takšen osnutek predstavlja samostojen dokument, ki je zaključen v smislu ZDIJZ in UPIJZ, ko ga organ posreduje drugemu organu v presojo kot rezultat določene stopnje oz. faze postopka priprave občinskega prostorskega načrta.
Osnutek OPN Vodice z vsebino, ki jo vsebujeta zahtevani zgoščenki, je bil s strani organa pripravljen na podlagi prvega odstavka 47. člena ZPNačrt in poslan ministrstvu v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZPNačrt. To pomeni, da je bil osnutek OPN Vodice s strani organa nedvomno končan in da ni več v postopku izdelave pri organu, torej prvi pogoj za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ni izpolnjen. Hkrati to pomeni, da zahtevani dokument ni več predmet posvetovanja v organu (seveda je predmet posvetovanja pri drugih organih – nosilcih urejanja prostora, rezultat teh posvetovanj pa bo nov dokument v smislu ZDIJZ), s čimer tudi drugi pogoj za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ni izpolnjen.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru tudi tretji kriterij, ki izhaja iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni izpolnjen. Organ namreč ni izkazal, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo škodo v smislu napačnega razumevanja njegove vsebine. V izpodbijani odločbi se do tega kriterija ni opredeljeval, na ogledu in camera pa se je skliceval na to, da se dokument še usklajuje in spreminja, zato bi v primeru posredovanja osnutka OPN Vodice javnosti prišlo do napačnega razumevanja glede predvidenih prostorskih ureditev in pogojev za posege v prostor, posledica tega pa bi bila sprožitev pravnih postopkov, ki bi negativno vplivali na potek postopka priprave občinskega prostorskega načrta, predvsem v smislu podaljšanja postopka priprave. Takšnih argumentov ni mogoče upoštevati kot škodo, ki bi bila pravno relevantna za utemeljitev izjeme od prostega dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dejstvo namreč je, da ima vsakdo pravico pridobiti informacije o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov, iz katerih te informacije izhajajo, vsebina teh dokumentov pa ni nujno zavezujoča. Tako je tudi z osnutkom OPN Vodice, ki se nahaja na zahtevanih zgoščenkah, saj občinski prostorski načrt ne bo zavezujoč, dokler ne bo sprejet in objavljen v skladu z 52. členom ZPNačrt in tega se mora zavedati tudi prosilec. Poleg tega prosilec na postopek priprave in sprejemanja občinskega prostorskega načrta lahko vpliva le toliko, kolikor mu to omogoča zakonodaja, ki ta postopek ureja. Zaradi podatkov, ki jih pridobi na podlagi ZDIJZ, prosilec nima prav nič več možnosti, da vpliva na postopek priprave in sprejemanja občinskega prostorskega načrta, zato o podaljševanju postopka kot posledici posredovanja zahtevanega dokumenta prosilcu ni mogoče govoriti. Pooblaščenec še pripominja, da lahko organ o neobvezujoči naravi v obravnavanem primeru zahtevanega dokumenta obvesti prosilca tako, da mu skupaj z dokumentom posreduje tudi opozorilo, da gre za osnutek prostorskega akta, glede katerega ne jamči odškodninsko ali kako drugače, ter da vsebina dokumenta, ki je predmet zahteve, ne bo nujno enaka vsebini dokumenta, ki bo s koncem postopka priprave in sprejemanja občinskega prostorskega načrta postala zavezujoča. S takšnim obvestilom prosilcu bi organ na enostaven način preprečil vsako morebitno možnost napačnega razumevanja posredovanega dokumenta.
Tudi iz mnenja Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 35001-71/2012/2-01021354, z dne 13. 12. 2012 izhaja, da razkritje zahtevanih zgoščenk ne bi povzročilo napačnega razumevanja njihove vsebine. Ministrstvo namreč meni, da ni nobenih zadržkov, da se javnosti ne bi omogočilo vpogleda in pridobivanja podatkov po zaključku vsake od faz postopka priprave občinskega prostorskega načrta. Ministrstvo v navedenem mnenju organ celo opozarja na alternativne možnosti zagotavljanja pravilne in pravočasne obveščenosti javnosti (izvajanje dodatnih javnih razgrnitev, seznanitev, delavnic,…) in pojasnjuje, da je z ZPNačrt predpisano vključevanje javnosti zakonski minimum, ki ga je smiselno kdaj tudi nadgraditi. Uporaba izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ na način, kot je to v izpodbijani odločbi storil organ, je povsem v nasprotju z namenom ZDIJZ, saj bi v praksi takšno tolmačenje pomenilo, da bi na podlagi te izjeme lahko javnosti omejili dostop do večine dokumentov, ki nastajajo med postopkom priprave končnih dokumentov pri organih, kar bi bilo povsem v nasprotju z zahtevo po transparentnosti teh postopkov. ZDIJZ je v tem pogledu izjemno naklonjen transparentnosti, saj v 3. točki prvega odstavka 10. člena določa, da je vsak organ dolžan v svetovni splet posredovati predloge predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje organa. Med navedene dokumente zagotovo sodijo tudi dokumenti, ki predstavljajo zaključek določene faze postopka priprave občinskega prostorskega načrta, pa čeprav so po svojem smislu le predlogi oz. osnutki, ki še ne predstavljajo končne vsebine občinskega prostorskega načrta (npr. osnutek občinskega prostorskega načrta v smislu 47. člena ZPNačrt).
Pooblaščenec zaključuje, da zatrjevana izjema v konkretnem primeru ni podana, z vpogledom v zahtevani dokument na ogledu in camera pa je ugotovil tudi, da obravnavani dokument ne vsebuje nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja.
Pooblaščenec ugotavlja, da 5. člena ZPNačrt (načelo javnosti) in določbe ZDIJZ ne urejajo iste pravice in zato niso v razmerju lex specialis derogat legi generali, iz česar izhaja, da za dostop do informacij javnega značaja niso relevantne navedbe organa glede načinov, na katere bo prosilcu omogočen dostop do dokumentov na podlagi določb ZPNačrt (npr. preko javne razgrnitve). Obveznosti organa, ki izhajajo iz 5. člena ZPNačrt, so namenjene uresničevanju pravice biti obveščen o postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov ter o drugih zadevah urejanja prostora v skladu z zakonom ter na pravico sodelovati pri postopkih pripravljanja in sprejemanja prostorskih aktov. ZDIJZ pa ureja pravico vsakogar, da dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Gre za različni pravni podlagi in za urejanje dveh različnih pravic – na eni strani za pravico dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave RS, na drugi strani za pravico javnosti pri upravljanju javnih zadev, ki je zagotovljena v okviru 44. člena Ustave RS. Predmet varstva sta torej dve različni ustavni pravici, ki se medsebojno ne izključujeta, zato možnost vpogleda v dokumente v določeni fazi priprave prostorskega akta na podlagi 5. člena ZPNačrt ne izključuje pravice prosilca, da se z dokumenti seznani na podlagi pravice, ki jo ureja ZDIJZ.
Na koncu Pooblaščenec še pojasnjuje, da ZDIJZ v 5. členu vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes (načelo prostega dostopa). Navedeno pomeni, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Glede na navedeno pojasnila prosilca o tem, zakaj zahtevane informacije potrebuje, za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantna, zato se Pooblaščenec do njih ni posebej opredeljeval.
Ker je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil pravni predpis, je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka. Pooblaščenec še pojasnjuje, da iz drugega odstavka 5. člena ZDIJZ izhaja, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo, zato mora organ prosilcu posredovati elektronski zapis vsebine, zapisane na zahtevanih zgoščenkah.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka