dekorativna slika

Prosilec - Mestna občina Ljubljana

+ -
Datum: 26.03.2013
Številka: 090-259/2012/10
Kategorije: Ni zahtevana informacija
POVZETEK:
Organ je zahtevo prosilca zavrgel iz razloga, ker je prosilec zahtevane dokumente že dobil. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prišlo v postopku na prvi stopnji do kršitev in da je organ sicer določene dokumente neupravičeno zavrgel. Vendar, ker je organ prosilcu vse zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga, posredoval po izdaji prvostopne odločbe na podlagi drugih zahtev za dostop do IJZ, je Pooblaščenec ugotovil, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa, ker je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno in mu je organ zahtevane dokumente v celoti že posredoval.

ODLOČBA:
Številka: 090-259/2012/10                                              
Datum: 27. 3. 2013

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in drugega odstavka 248. člena in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000  Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-55/2012-12 z dne 14. 11. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

                                                        
                                O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca zoper 2. točko izreka odločbe Mestne občine Ljubljana, Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana, št. 090-55/2012-12 z dne 14. 11. 2012, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 5. 8. 2012 na organ naslovil zahtevo, v kateri je zahteval:
-    popis upravne zadeve, ki se vodi oz. se je vodila na pobudo vlagatelja z nazivom »Koordinacijski odbor za parkiranje v BS3«, podpisanega dne 5. 11 2010, pobuda naslovljena na organ, zadeva v vlogi opisana kot »Vloga za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 v Ljubljani«, pod vlogo kot prvopodpisana ………….;
-    vse sklepe in odločbe izdane v zadevi iz prejšnje alineje, ki so nastali vse do dne, ko bo organ odpremil zahtevano informacijo ter
-    vse druge izhodne dokumente, ki so nastali vse do dne, ko bo organ odpremil zahtevano informacijo.
Prosilec je nato zahtevo na podlagi poziva organa dopolnil še v delu, ki se nanaša na naslov, kam se naj zahtevane informacije posredujejo.

Organ je prosilcu z dopisom št. 090-55/2012-4 z dne 29. 8. 2012 pojasnil, da v evidencah nima zadeve, ki jo prosilec navaja kot »Vloga za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 v Ljubljani«. Glede postavitve zapornic v BS3 pa organ vodi dve zelo obširni zadevi, zato prosilca vabi na vpogled.

Prosilec je dne 26. 9. 2012 odgovoril, da se vpogleda ne bo udeležil in da v zvezi z zadevami glede postavitve zapornic v BS3 zahteva:
-    popise upravnih zadev, t.j. seznam vseh dokumentov v naslednji obliki: delovodniška številka dokumenta, naslov dokumenta, subjekt dokumenta, datum dokumenta, tip dokumenta (vhodni, izhodni, lastni)
-    vse sklepe in odločbe, ki so nastali do dne, ko bo organ odpremil zahtevano informacijo ter
-    vse izhodne dokumente, ki so nastali do dne, ko bo organ odpremil zahtevano informacijo.

Organ je prosilcu z dopisom št. 090-55/2012-8 z dne 24. 10. 2012 posredovali popis in dokumente v zvezi z zadevo št. 371-1063/2010.

Prosilec se je pritožil na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ in navedel, da so posredovane informacije pomanjkljive, saj manjkajo priloge k dokumentu št. 47 ter dokumenti v zvezi z drugo zadevo, ki se vodi glede postavitve zapornic v BS3. Nadalje navaja, da organ mora razpolagati z dokumentom, ki ga je vlagatelj »Koordinacijski odbor za parkiranje v BS3« dne 5. 11 2010 poimenoval »Vloga za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 v Ljubljani«, saj se organ na navedeni dokument sklicuje v odgovoru Komisiji za preprečevanje korupcije št. 371-36/2011-2 z dne 24. 1. 2011. Torej tudi, če se v evidencah organa zadeva vodi pod drugačnim nazivom, kot je bil naveden na vlogi tako imenovanega koordinacijskega odbora, o kateri organ piše v odgovoru Komisiji za preprečevanje korupcije, zahteve ne bi smel zavrniti. Organ mora namreč prosilcu dati tiste informacije, katerih vsebina je takšna, kot jo želi prejeti prosilec, ne glede na naslov dokumenta.

Organ je pritožbo preučil in ugotovil, da je v delu, ki se nanaša na priloge dokumenta št. 371-1063/2010-47 utemeljena, zato je pritožbi ugodil in prosilcu poslal priloge dokumenta št. 47, pri čemer je prekril varovane osebne podatke. V preostalem delu organ pritožbi ni ugodil in je zahtevo prosilca v 2. točki izpodbijane odločbe št. 090-55/2012-12 z dne 14. 11. 2012 zavrgel, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ker je bilo o zahtevi prosilca že odločeno. V obrazložitvi organ navaja, da je prosilec na organ naslovil še več zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja v zvezi postavitve zapornic v BS3, in sicer:
-    dne 9. 7. 2012 je podal zahtevo za posredovanje informacij v zvezi postavitve zapornic. Z dopisom št. 090-64/2012-3 z dne 17.10. 2012 mu je bila informacija posredovana;
-    dne 3. 10. 2012 je podal zahtevo za posredovanje informacij v upravni zadevi št. 092-1160/2012. Z dopisom št. 090-64/2012-3 z dne 17. 10. 2012 mu je bila informacija posredovana;
-    dne 3. 10. 2012 je podal zahtevo za posredovanje informacij v upravni zadevi št. 371-995/2010. Z dopisom št. 090-63/2012-3 z dne 30. 10. 2012 mu je bila informacija posredovana.
V upravni zadevi št. 371-995/2010 se nahaja 13 dokumentov, ki se vsebinsko nanašajo na izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3. Organ še navaja, da ostale listine, ki bi se nanašale na postavitev zapornic na območju BS3, ne obstajajo.

Prosilec je se pritožil zoper 2. točko izreka odločbe z dne 14. 11. 2012, ker meni, da je organ neupravičeno zavrgel njegovo zahtevo. Prosilec navaja, da organ v obrazložitvi odločbe opisuje potek postopka z navedbo številnih dokumentov, pri čemer za več dokumentov navede napačno številko in/ali napačen datum, in sicer:
-    organ ni prejel zahteve dne 6. 8. 2012 po elektronski pošti, ampak dne 5. 8. 2012 preko spletnega naslova http://www.ljubljana.si/si/mol/ijz/zahtevek-za-dostop/, ki je prav temu namenjen;
-    da se ogleda listin ne bo udeležil, je po elektronski pošti sporočil dne 26. 9. 2012 ob 8.49 uri in ne 27. 9. 2012;
-    da v 1. alineji desetega odstavka obrazložitve gre za zahtevo z dne 8. 7. 2012, ki se nanaša na signalizacijo in parkirne dovolilnice, ne pa na zapornice. Organ je odgovoril z dopisom št. 090-47/2012-2-TP z dne 16. 7. 2012;
-    da v 2. alineji desetega odstavka obrazložitve gre za zahtevo z dne 2. 10. 2012 glede napovedanega sestanka na četrti skupnosti Ljubljana Bežigrad dne 5. 10. 2012 pod okriljem Službe za lokalno samoupravo;
-    da v 3. alineji desetega odstavka obrazložitve gre za zahtevo z dne 2. 10. 2012, na katero je organ pomanjkljivo informacijo odpremil istega dne, kot je sestavil odločbo o delni zavržbi.
Nadalje prosilec navaja, da organ ne poda utemeljenega razloga, zakaj glede dela zahteve, ki se nanaša na »Koordinacijski odbor za parkiranje v BS3« in njihovo pobudo »Vloga za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 v Ljubljani« oz. podpisano s strani …….., ne posreduje zahtevane informacije. Organ bi namreč moral prosilcu dati tiste informacije, katerih vsebina je takšna, kot jo želi prejeti prosilec, ne glede na naslov dokumenta. Ponovno navaja, da se organ na ta dokument sklicuje v svojih dokumentih.
Prav tako organ ne odgovoril izrecno na ugovor prosilca v zvezi z 2. točko njegove pritožbe z dne 3. 11. 2012, kjer je navedel, da ga je organ v posredovani informaciji z dne 24. 10. 2012 delno seznanil le z dokumenti v zadevi št. 371-1063/2010, ne pa tudi z dokumenti iz druge zadeve, ki naj bi se po navedbi organa vodila glede postavitve zapornic v BS3. Zadev, ki vsaj tako dobro ustrezajo njegovi zahtevi, kot zadeva št. 371-1063/2012, je po njegovih informacijah več kot le dve. Poleg že omenjene zadeve št. 371-1063/2010 obstajajo vsaj še zadeve z naslednjimi številkami 371-36/2011 (odgovor na zahtevo Komisije za preprečevanje korupcije), 371-1138/2010 (odgovor na zahtevo Inšpektorata RS za javno upravo), 371-995/2010 (za to je prosilec podal ločeno zahtevo dne 2. 10. 2012) in 371-955/2010 (nakazana v prilogah k dopisu organa z dne 30. 10. 2012).   
Nadalje prosilec navaja, da je organ v edini odločbi, ki se nanaša nanj (datirani z dne 14. 11. 2012), zahtevo v bistvenem delu zavrgel z utemeljitvijo, da je o vlogi že odločil in da v skladu s 129. členom ZUP o isti zadevi ne more dvakrat odločiti. Vendar takšna razlaga pomeni zmotno uporabo materialnega predpisa. Organ je za dve zahtevi prosilca (prva z dne 5. 8. 2012 in druga z dne 2. 10. 2012) dejansko vodil dva ločena postopka pod številko zadeve 090-55/2012 in 090-63/2012. Če bi šlo za isto upravno zadevo, je imel organ pred izdajo odločbe z dne 14. 11. 2012 dve možnosti, ali postopka združiti s sklepom po 130. členu ZUP ali drugo zahtevo v zadevi št. 090-63/2012 s sklepom po 129. členu ZUP zavreči. Organ ni uporabil teh dveh možnosti, ampak je drugo zahtevo obravnaval kot pravilno, ustrezno in popolno ter v zvezi z njo podal, sicer pomanjkljivo informacijo javnega značaja v dopisu in prilogami z dne 30. 10. 2012, odpremljeno dne 14. 11. 2012. Noben od teh dveh postopkov seveda ni pravnomočno zaključen, saj je prosilec v obeh podal pravočasno pritožbo. Glede na navedeno prosilec meni, da je 2. točka izreka odločbe neutemeljena, zato zahteva, da se mu posreduje manjkajoči del informacije javnega značaja v skladu z zahtevo z dne 27. 9. 2012, predvsem pa navedbo številke dokumenta, ki vsebuje »Vloga za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 v Ljubljani«.   
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-55/2012-15, z dne 28. 11. 2012, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Odstopu pritožbe je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja in dokumente, o katerih je odločal.

Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne, 13. 2. 2013 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP.

Prosilca je Pooblaščenec z dopisom št. 090-259/2012/8 z dne 27. 2. 2013 seznanil z ugotovitvami na ogledu in camera.

Prosilec je dne 7. 3. 2013 odgovoril, da je organ glede zadeve št. 371-1138/2010 posredoval le enega od treh zahtevanih dokumentov, in sicer dokument št. 371-1138/2010-31, ki pa ga v popisu zadeve ni. Organ mu je posredoval tudi fotokopijo elektronskega dopisa z dne 4. 5. 2011, ki naj bi bil priloga k dokumentu št. 371-1138/2010-11, vendar je priloga pomanjkljiva, saj vsebuje le elektronsko sporočilo, v katerem je navedeno, da mu je priložen e-dopis (verjetno je z e-dopisom mišljeno elektronsko sporočilo občana, vsebovano v dokumentu št. 371-1138/2010-10), ne vsebuje pa »pravnega mnenja« oz. datoteke IMG.pdf. Posredovani dokument torej ni celotna informacija javnega značaja, kot jo je zahteval. Nadalje navaja, da prav tako ni prejel popisa zadeve št. 371-1138/2010, tako da vsebuje dejanski seznam vseh dokumentov v zadevi, najbolje kar izpis iz Lotus Notesa.
Prosilec navaja, da organ malomarno oz. nevestno izvaja uredbo o upravnem poslovanju, kar je po pregledu popisa zadev in primerjave s fizičnimi dokumenti očitno in to v več zadevah. Na to je prosilec v svojih pritožbah tudi opozoril, prav tako to priznava tudi sam organ. To ugotovi tudi Pooblaščenec, zato prosilec meni, da bi moral Pooblaščenec pri svojem sklepanju o tem, ali iskani dokument obstaja ali ne, dati večji poudarek prav dejstvu, da njegove standardne metode iskanja v primeru organa niso učinkovite. Pooblaščenec po mnenju prosilca prehitro opravi z navedbo uradne osebe organa v odgovoru Komisiji za preprečevanje korupcije (dopis št. 371-36/2011-2), v katerem organ navede, da je dne 5. 11. 2010 prejel s strani koordinacijskega odbora vlogo za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 v Ljubljani. Prav tako se organ tudi v dokumentu št. 371-995/2010-2 sklicuje na vlogo tako imenovanega Koordinacijskega odbora. Gre za natančno navedbo naslova dokumenta, ki dejansko obstaja, saj ga je prosilec k temu odgovoru priloži. Vse navedeno dokazuje, da je bila Vloga za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 v Ljubljani predložena, saj se organ nanjo v več pomembnih dokumentih sklicuje z natančnim nazivom zadeve. Zato prosilec meni, da se Pooblaščenec ob upoštevanju, da organ prejete in odhodne pošte ter lastnih dokumentov očitno ne knjiži pravilno, zahteve za informacije javnega značaja pa izpolni le delno in z občutno zamudo oz. po večkratnih pritožbah, ne bi smel zanašati na to, da bo pri pregledu in camera našel dokumente iz zahtevane informacije javnega značaja. Če teh dokumentov pri fizičnem pregledu in brskanju po Lotus Notesu ne najde, še ne pomeni, da jih organ nima. Prosilec še dodaja, da niti v svoji prvotni zahtevi niti kasneje ni zahteval fotokopije Vloge za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 v Ljubljani, saj gre za vhodni dokument, ampak je zahteval navedbo, v kateri zadevi se ta dokument nahaja (čeprav v nobeni zadevi ni elektronsko zaveden) ter vse izhodne dokumente v tej oz. teh zadevah. Organ je v prvem odgovoru navedel, da se v zvezi z zapornicami v BS3 vodita le dve zadevi, kar se je že pokazalo za napačno informacijo, pa vendar organ še vedno ni naštel vseh zadev, ki jih vodi v zvezi s postavitvijo zapornic v BS3. Organ mora namreč prosilcu dati tiste informacije, katerih vsebina je takšna, kot jo je želel prejeti prosilec, ne glede na naslov dokumenta. 

Pritožba ni utemeljena.

V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Predmet tega pritožbenega postopka je pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe, s katero je organ zahtevo prosilca v preostalem delu zavrgel. Iz obrazložitve izhaja, da se zahteva zavrže, ker bo bile vse informacije prosilcu že posredovane, dvakrat pa o isti stvari ni mogoče odločati.

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja. Za razjasnitev dejanskega stanja, torej ali organ razpolaga z informacijami in ali je organ upravičeno zavrgel zahtevo prosilca, je Pooblaščenec pri organu opravil ogled in camera.

Uvodoma se Pooblaščenec opredeljuje do navedb prosilca, kjer prosilec navaja drugačne datume glede vložitve zahteve kot organ. Na ogledu je Pooblaščenec ugotovil, da je prosilec zahteve vložil preko spletnega portala organa (http://www.ljubljana.si/si/mol/ijz/zahtevek-za-dostop/), ki je namenjen izključno vložitvi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Te zahteve pa se nato pri organu knjižijo oz. zavedejo v elektronsko aplikacijo organa z enodnevno zamudo in ta datum nato navaja organ v svojih odločbah. Glede na navedeno bi moral organ kot datum prejema upoštevati datum, ko je organ prejel zahtevo preko spletnega portala in ne datuma knjiženja. 

Na ogledu je Pooblaščenec preverjal, ali je organ prosilcu že posredoval vse zahtevane dokumente in zahtevo nato upravičeno zavrgel oz. ali obstajajo še morebitni drugi dokumenti, ki so predmet zahteve in prosilcu še niso bili posredovani. Glede zadev, ki se nanašajo na postavitev zapornic v BS3, Pooblaščenec ugotovi, da organ vodi štiri zadeve, in sicer št. 371-1063/2010, 371-1138/2010, št. 371-995/2010 in št. 371-36/2011. Kot izhaja iz dokumentov prvostopne zadeve, izpodbijane odločbe in pritožbe prosilca, je prosilec dokumente iz zadeve št. 371-1063/2010 že pridobil v celoti, zoper kar se tudi ne pritožuje. Pritožuje se zoper zavrženje zahteve glede pridobitve dokumentov iz preostalih zadev, ki se nanašajo na postavitev zapornic v BS3.

Pooblaščenec je vsako zadevo posebej pregledal in ugotovil sledeče:
 
Zadeva organa št. 371-995/2010
Pooblaščene je pregledal celotno dokumentacijo zadeve št. 090-63/2012, pod katero organ vodi zahtevo prosilca z dne 2. 10. 2012 za seznanitev z dokumenti iz zadeve št. 371-995/2010, ki se nanaša na postavitev zapornic v BS3. Iz zahteve prosilca z dne 2. 10. 2012 izhaja, da je zahteva v primerjavi z zahtevo z dne 26. 9. 2012 ožja, saj je prosilec določno navedel, da zahteva dokumente iz zadeve št. 371-995/2010, ki jih je predhodno zahteval že v zahtevo z dne 26. 9. 2012, ki je predmet tega pritožbenega postopka. V tem primeru bi moral organ zahtevo prosilca z dne 2. 10. 2012 na podlagi četrtega odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavreči, saj je o isti zadevi že vodil upravni postopek. Organ ni ravnal tako, temveč je o zahtevi z dne 2. 10. 2012 meritorno odločal, saj iz prvostopne zadeve št. 090-63/2012 izhaja, da je organ prosilcu zahtevane dokumente posredoval, skupaj z dopisom št. 090-63/2012-3-TP z dne 30. 10. 2012 in nato še naknadno, dne 10. 1. 2013, zadeva pa je pravnomočno zaključena z odločbo Pooblaščenca št. 090-275/2012/5, z dne 14. 1. 2013, s katero je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil, ker je organ prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente iz zadeve št. 371-995/2010.

Pooblaščenec je ugotovil, da je prosilec dokumente iz zadeve št. 371-995/2010, ki se nanaša na postavitev zapornic v BS3 in so predmet tega pritožbenega postopka, že pridobil na podlagi zahteve z dne 2. 10. 2012, zadeva pa je pravnomočno zaključena. Pooblaščenec je s pregledom zadeve št. 371-995/2010 ugotovil, da po datumu odpreme dokumentov prosilcu na podlagi zahteve z dne 2. 10. 2012, v zadevi št. 371-995/2010 ni nastal noben nov dokument.

Glede na navedeno Pooblaščenec je ugotovil, da je prosilec dokumente iz zadeve organa št. 371-995/2010, ki se nanaša na postavitev zapornic v BS3, že pridobil, vendar v celoti šele po izdaji izpodbijane odločbe. Kot že omenjeno, bi moral organ zahtevo prosilca z dne 2. 10. 2012 s sklepom zavreči, ker je prosilec predhodno že vložil zahtevo, s katero je zahteval povsem enake dokumente. Vendar, ker je organ o zahtevi z dne 2. 10. 2012 vodil samostojen upravni postopek, pod št. 090-63/2012 in prosilcu že dne 30. 10. 2012 (pred izdajo izpodbijane odločbe) posredoval zahtevane dokumente, je organ upravičeno zavrgel zahtevo prosilca, ki se nanaša na pridobitev dokumentov iz zadeve št. 371-995/2010. 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP določa, da organ zahtevo stranke s sklepom zavrže, če se o isti zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Povedano drugače, če je konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja še v teku (torej da še ni pravnomočno zaključen) ali če je pravnomočno zaključen, pa se okoliščine niti pravna podlaga niso spremenile, prosilec od istega organa nima vedno znova pravice zahtevati istih dokumentov.

V obravnavanem primeru ni nobenega dvoma, da so izpolnjeni pogoji iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, zato je organ postopal pravilno, ko je zahtevo prosilca v tem delu zavrgel. Organ bi pravno formalno sicer moral izdati sklep in ne odločbe v delu, v katerem je zahtevo zavrgel, vendar navedeno ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka, saj gre dejansko le za formalno obliko odločitve. Glede na navedeno je Pooblaščenec pritožbo prosilca v tem delu na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.


Zadeva organa št. 371-1138/2010
Pri pregledu zadeve organa št. 371-1138/2010 je Pooblaščenec ugotovil, da se zadeva nanaša na postavitev zapornic v BS3 in da je prosilec dokumente iz zadeve št. 371-1138/2010 zahteval tudi z zahtevo z dne 7. 12. 2012. Omenjeno zahtevo organ vodi pod zadevo št. 090-78/2012. Pri pregledu in primerjavi zahtev prosilca z dne 7. 12. 2012 in 26. 9. 2012 Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec z zahtevo z dne 7. 12. 2012 zahteval iste dokumente iz zadeve št. 371-1138/2010 kot že z zahtevo z dne 26. 9. 2012. Tudi v tem primeru bi moral organ zahtevo prosilca z dne 7. 12. 2012, na podlagi četrtega odstavka 129. člena ZUP, s sklepom zavreči, saj se o isti zadevi že vodi upravni postopek. Organ ni ravnal tako, temveč je o zahtevi z dne 7. 12. 2012 meritorno odločil, z dokumentom št. 090-78/2012-2 z dne 12. 12. 2012, s katerim je prosilcu posredoval zahtevane dokumente. Prosilec se je zoper odločitev organa pritožil, ker je menil, da informacije, s katerimi se je seznanil, niso informacije, ki jih je zahteval. O pritožbi je Pooblaščenec odločil z odločbo št. 090-32/2013 z dne 20. 3. 2013, s katero je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, saj je organ prosilcu posredoval vse dokumente iz zadeve št. 371-1138/2010, s katerimi razpolaga.

Pooblaščenec je ugotovil, da je bil postopek pred organom prve stopnje pomanjkljiv, ker so bila nepopolno ugotovljena dejstva. Organ namreč ni ugotovil, da se tudi zadeva št. 371-1138/2010 nanaša na postavitev zapornic v BS3. Zahteva z dne 26. 9. 2012 je namreč široka in obsega dokumente iz vseh zadev, ki jih organ vodi v zvezi s postavitvijo zapornic v BS3. Organ je torej z odločbo št. 090-55/2012-12 z dne 14. 11. 2012 neupravičeno zavrgel zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumentov iz zadeve št. 371-1138/2010, saj prosilec takrat še niti ni vložil zahteve, kaj šele prejel dokumentov. Organ bi torej moral o zahtevi prosilca v tem delu meritorno odločiti in prosilcu posredovati zahtevane informacije ali pa jih zavrniti, nikakor pa ne zavreči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tudi obrazložitev v tem delu pomanjkljiva, saj se organ sploh ni opredelil do dokumentov iz zadeve št. 371-1138/2010. Glede na navedeno je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP v tem delu postopek dopolnil in odpravil omenjene pomanjkljivosti.
 
V tem pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je organ prosilcu dne 12. 12. 2012 posredoval vse dokumente iz zadeve št. 371-1138/2010, razen priloge k dokumentu št. 371-1138/2010-11. Slednji dokument je organ prosilcu posredoval naknadno, z dopisom št. 090-78/2012-8 z dne 7. 2. 2013. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da so bili dokumenti iz zadeve št. 371-1138/2010, ki so predmet tega pritožbenega postopka, prosilcu posredovani dne 12. 12. 2012 in 7. 2. 2013 in torej prosilec z njimi že razpolaga. Pooblaščenec zato ugotavlja, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa, ker je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno in mu je organ zahtevane dokumente v celoti že posredoval. Pooblaščenec je mnenja, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati iste informacije javnega značaja, saj zato nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi predhodni zahtevi za dostop že ugodeno. Zaradi tega lahko organ takrat, ko prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je prosilcu že poslal, takšno zahtevo zavrže na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. V konkretnem primeru je prosilec dokumente pridobil sicer s kasnejšo zahtevo in, kot omenjeno, organ v izpodbijani odločbi v tem delu ni odločil pravilno. Vendar prosilec z dokumenti iz zadeve št. 371-1138/2010 že razpolaga, kar pomeni, da nima več pravovarstvenega interesa, zato se pritožba prosilca v tem delu, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrne.

Glede navedb prosilca z dne 7. 3. 2013, ki se nanašajo na dokumente iz zadeve št. 371-1138/2010, se Pooblaščenec v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na odločbo Pooblaščenca št. 090-32/2013 z dne 20. 3. 2013.

Zadeva organa št. 371-36/2011
Na ogledu in camera je Pooblaščenec pregledal zadevo št. 371-36/2011 in ugotovil, da se prav tako nanaša na postavitev zapornic v BS3. Nadalje Pooblaščenec ugotovi, da zadeva vsebuje le dva dokumenta, in sicer zahtevo Komisije za preprečevanje korupcije št. 242-1243/2010-2 z dne 17. 1. 2011 ter odgovor organa št. 371-36/2011-2 z dne 24. 1. 2011, med tem, ko v zadevi ni prilog k dokumentu organa št. 371-36/2011-2 z dne 24. 1. 2011. Pooblaščenec je pregledal zadevo št. 371-36/2011 tudi v elektronski obliki v Lotus Notesu in ugotovil, da tudi tam ni preslikanih prilog k omenjenemu dokumentu.

Pooblaščenec je ugotovil, da je bil postopek pred organom prve stopnje pomanjkljiv, ker so bila nepopolno ugotovljena dejstva. Organ namreč ni ugotovil, da se tudi zadeva št. 371-36/2011 nanaša na postavitev zapornic v BS3. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tudi obrazložitev v tem delu pomanjkljiva, saj se organ sploh ni opredelil do dokumentov zadeve št. 371-1138/2010. Glede na navedeno je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP v tem delu postopek dopolnil in odpravi omenjeno pomanjkljivost.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da se tudi zadeva št. 371-36/2011 nanaša na postavitev zapornic v BS3 in da organ prosilcu dokumentov iz omenjene zadeve na dan ogleda in camera še ni posredoval, kar pomeni, da je zahtevo prosilca v tem delu neupravičeno zavrgel, je organ naknadno brez zadržkov prosilcu z dopisom št. 090-55/2012-19 z dne 15. 2. 2013 posredoval še dokumenta iz zadeve št. 371-36/2011, seveda brez prilog k drugemu dokumentu, za katere je Pooblaščenec ugotovil, da organ z njimi ne razpolaga. Kot ugotovljeno je organ prosilcu dokumente iz zadeve št. 371-36/2011, s katerimi razpolaga, v celoti posredoval in torej prosilec z njimi že razpolaga. Pooblaščenec je ugotovil, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa, ker je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno in mu je organ zahtevane dokumente v celoti že posredoval.

V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da prosilec z dokumenti iz zadeve št. 371-1138/2010 razpolaga, kar pomeni, da nima več pravovarstvenega interesa, zato se pritožba prosilca v tem delu na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Zadeva organa št. 371-955/2010
Ker prosilec navaja, da se tudi zadeva organa št. 371-955/2010 nanaša na postavitev zapornic v BS3, je Pooblaščenec pregledal omenjeno zadevo in ugotovil, da se zadeva nanaša na parkiranje na območju Tržaške ceste 47a v Ljubljani in ne na BS3. Organ pojasni, da je bil prosilec verjetno zaveden, saj je oseba, ki je vodila spis v zadevi št. 371-995/2010, ki se nanaša na BS3, v odgovoru prosilcu napačno navedla št. zadeve 955 in ne 995, ki je pravilna številka.

Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da zadeva organa št. 371-955/2010 ni predmet zahteve prosilca in predmet tega pritožbenega postopka, saj se ne nanaša na postavitev zapornic v BS3. 

Dokument vlagatelja »Koordinacijski odbor za parkiranje v BS3« z dne 5. 11. 2010 naslovljen kot »Vloga za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 v Ljubljani»
Pooblaščenec je ugotovil, da je prosilec z zahtevo z dne 5. 8. 2012 zahteval dokumente iz upravne zadeve, ki se vodi oz. se je vodila na pobudo vlagatelja z nazivom »Koordinacijski odbor za parkiranje v BS3«, podpisanega dne 5. 11 2010, pobuda naslovljena na organ, zadeva v vlogi opisana kot »Vloga za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 v Ljubljani«, pod vlogo kot prvopodpisana …………. Razširjena zahteva z dne 26. 9. 2012 obsega tudi prvotno zahtevo. Ker je prosilec v kasnejših dopisih in pritožbi navajal, da organ mora razpolagati z Vlogo za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 v Ljubljani, se je organ tudi opredelil konkretno do tega dokumenta.

Na ogledu in camera je organ Pooblaščencu ponovno povedal, da z dokumentom, kot ga opredeljuje prosilec ne razpolaga. Pooblaščenec se prepriča v trditev organa, da v elektronski evidenci zadev Lotus Notes, v iskalniku z iskalnim nizom »Koordinacijski odbor za parkiranje v BS3« ali »Vloga za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 v Ljubljani» ali »……………« ni zahtevanega dokumenta. Prav tako pri pregledu zadev, ki jih organ vodi in se nanašajo na postavitev zapornic v BS3, v papirnati obliki, ni zahtevanega dokumenta. Pri pregledu dokumenta št. 371-36/2011-2 z dne 24. 1. 2011, ki je naslovljen na Komisijo za preprečevanje korupcije, je Pooblaščenec ugotovil, da se v njem organ res sklicuje na zahtevani dokument, vendar zadeva št. 371-36/2011 vsebuje le dva dokumenta, nobeden od njiju pa ni zahtevani dokument. Prav tako se organ na Vlogo za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 v Ljubljani sklicuje v dokumentu št. 371-995/2010-12, vendar Vloge za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 v Ljubljani v zadevi št. 371-995/2010 ni.

Po pregledu celotne dokumentacije, ki se nanaša na postavitev zapornic v BS3, v papirnati obliki, organ najde dokument, ki bi lahko bil zahtevani dokument, in sicer Zapisnik 3. sestanka o problematiki parkiranja v naselju BS3. Omenjeni zapisnik se z zahtevanim dokumentom namreč ujema po datumu (5. 11. 2010), navedbi gospe ………. ter temi. Po vsej verjetnosti je organ ta zapisnik opredelil kot vloga za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 in se nanj skliceval v svojih dokumentih. Ta zapisnik pri organu ni knjižen pod nobeno zadevo, torej nima številke in tudi ni zaveden v elektronski evidenci zadev, organ pa ga je pridobil, ker so bili na sestanku prisotni tudi predstavniki organa. Iz dokumentov organa na dan ogleda in camera ne izhaja, da bi prosilec ta zapisnik že prejel, zato ga je organ brez zadržkov prosilcu posredoval, z dopisom št. 090-55/2012-18, z dne 13. 2. 2013.

Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, ki bi se nanašali na postavitev zapornic v BS3 ali z dokumentom izrecno naslovljenim kot »Vloga za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 v Ljubljani» in jih prosilec še ni prejel, ne razpolaga. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Pooblaščenec pojasnjuje, da ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s še katerimi drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da je bil organ v postopku pripravljen sodelovati s prosilcem in mu je že prvotno posredoval dokumente, s katerimi razpolaga, prav tako mu je brez oklevanja posredoval preostale zahtevane dokumente, za katere je bilo na ogledu in camera naknadno ugotovljeno, da organ z njimi razpolaga, vendar jih prosilcu še ni posredoval. Prav tako se je Pooblaščenec na ogledu in camera z vpogledom v dokumente, ki se nanašajo na postavitev zapornic v BS3, tako v papirnati kot elektronski obliki, prepričal, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti. Da organ ničesar ne prikriva, kaže tudi dejstvo, da je organ glede na obširnost zahteve prosilca in glede na ureditev zadev (v papirnati in elektronski obliki) pri organu, prosilca večkrat pozval, da se sam, osebno oglasi pri organu in sam pregleda ter vpogleda v zahtevane dokumente, pri čemer bi mu izročil tudi fotokopije. Po mnenju Pooblaščenca je organ s tem izrazil interes prosilcu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga. Organ namreč sam priznava pomanjkljivosti svojega upravnega poslovanja. Da organ ne razpolaga z »Vlogo za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 v Ljubljani« ter da se datumi v popisu zadeve ne ujemajo z datumi na samih dokumentih, je namreč posledica nepravilnega načina upravljanja z dokumentarnim gradivom, ki ga izvaja organ.

Pooblaščenec se je v pritožbenem postopku tudi sam, z vsemi razpoložljivimi dokaznimi sredstvi, prepričal, da organ drugih dokumentov nima. Glede očitkov prosilca, da Pooblaščenec pri izvajanju dokaznega postopka ni dovolj temeljit, Pooblaščenec pojasnjuje, da je v okviru konkretnega pritožbenega postopka izvedel vsa dokazna sredstva (ogled na terenu, zaslišanje uradnih oseb pri organu), ki so bila na voljo, prosilec sam pa tudi ni predlagal nobenih drugih dokaznih sredstev oz. ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da zahtevani dokumenti dejansko obstajajo in kje naj bi se nahajali (v smislu lokacije, ki naj jo Pooblaščenec pregleda ali zaslišanja odgovorne osebe, pri kateri naj bi se dokumenti hranili). Zgolj pavšalna navedba, da bi zahtevani dokumenti morali obstajati, brez konkretnih okoliščin, iz katerih izhaja, da dejansko obstajajo, pa Pooblaščenca tudi ni mogla voditi do drugačne ugotovitve v tem postopku. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da drugi dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z drugimi informacijami še razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.

Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari in vodi novo zadevo v zvezi s postavitvijo zapornic v BS3, ali da izdela oz. pridobi dokument »Vloga za izboljšanje možnosti parkiranja v naselju BS3 v Ljubljani«.

Na ogledu in camera je Pooblaščenec preverjal še preostale pritožbene navedbe in ugotovil naslednje:
-    da se zahteva prosilca z dne 8. 7. 2012 nanaša na dokumente v zvezi s signalizacijo in parkirnimi dovolilnicami. Zahtevo je organ vodil pod zadevo št. 090-47/2012. Prosilcu je odgovoril z dopisom št. 090-47/2012-2-TP z dne 16. 7. 2012 in ne z dopisom št. 090-64/2012-3 z dne 17. 10. 2012, kot napačno navaja organ v obrazložitvi odločbe.
-    da se zahteva prosilca z dne 2. 10. 2012 nanaša na pridobitev dokumentov iz zadeve št. 092-1160/2012. Organ je zahtevo vodil pod št. 090-64/2012. Iz zahteve prosilca izhaja, da je prosilec zahtevo naslovil na Mestno upravo, katera je zahtevo odstopila Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, kateri je ugotovil, da ni pristojen in je zadevo z dopisom št. 090-64/2012-2 z dne 8. 10. 2012 odstopil pristojni službi t.j. Službi za lokalno samoupravo, ki je prosilcu odgovorila z dokumentom št. 090-64/2012-3 z dne 17. 10. 2012, kateri pa v Lotus Notesu ni skeniran ter
-    da je prosilec dne 2. 10. 2012 vložil zahtevo, v kateri je zahteval dokumente iz zadeve organa št. 371-995/2010. Organ je zahtevo vodil pod št. 090-63/2012 in prosilcu odgovoril z dokumentom št. 090-63/2012-3-TP z dne 30. 10. 2012.

Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da organ z drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval in bi se nanašali na postavitev zapornic v BS3, ne razpolaga, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« ni izpolnjen. Pooblaščenec je na podlagi prvega in drugega odstavka 248. člena ter prvega dostavka 251. člena ZUP pritožbo prosilca zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe kot neutemeljeno zavrnil.
 
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana, št. 090-55/2012-12 z dne 14. 11. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.




Postopek vodila:                             
Monika Voga, univ.dipl.prav.,                                 
Svetovalka pri Informacijskem                                                                         
pooblaščencu                      

Informacijski pooblaščenec:          
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka