Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-257/2012/4
Kategorije: Osebni podatek, Notranje delovanje organa
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo, naj mu organ v skladu z ZDIJZ sporoči, koliko rednih kontrol sta policista opravila na križišču Seljakovo naselje in Jesetova ulica na določen dan ter od katere do katere ure sta opravljala kontrolo. Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil in v obrazložitvi navedel, obstaja glede zahtevanih podatkov samo en dokument, to je delovni nalog. Do delovnega naloga je organ prosilcu omogočil delni dostop s sklicevanjem na izjemo notranjega delovanja organa. Prosilec je vložil pritožbo. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec dokument presojal z vidika notranjega delovanja in varstvo osebnih podatkov ter ugotovil, da je organ prekril preveč podatkov, zato je pritožbi prosilca delno ugodil.
ODLOČBA:
Številka: 090-257/2012/4
Datum: 28. 2. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena, prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …………………………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-54/2012/2 (26-1) z dne 22. 10. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 26. 11. 2012 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-54/2012/2 (26-1) z dne 22. 10. 2012 delno odpravi ter se odloči, da je organ dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo delovnega naloga št. 4500-1/2012/271 (3C611-01) z dne 6. 10. 2012, pri čemer je organ dolžan prekriti:
- klicni znak,
- številko vozila oziroma vozilo,
- celotno besedilo v rubriki »Zadolžitev opreme«,
- celotno tabelo v rubriki »Odprava na delo«,
- celotno tabelo v rubriki »Poročilo o opravljenih nalogah«.
2. Pritožba prosilca se zavrne glede podatkov, ki jih je organ, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, v posredovanem dokumentu dolžan prekriti.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 9. 10. 2012 na organ naslovil zahtevo, v kateri najprej opisuje dogodek, ko ga je ustavila policija, nato pa, v izogib tožbe, zahteva takojšnjo vrnitev, po njegovem mnenju, nezakonito odvzetega vozniškega dovoljenja in povračilo stroškov, dokaz oziroma odredbo vodje, da se je dne 6. 10. 2012 na križišču, kjer so ga ustavili policisti, izvajala redna kontrola, pojasnilo, ali udeleženec v prometu res ne sme podajati pripomb na zapisnik, zanima ga, ali je pravilno ravnanje policistov, da v primeru, ko udeleženec zahteva podpis zapisnika, pa se mu tega ne omogoči, policist nato celotne dokumente zatakne za brisalce. Od organa želi, da mu na podlagi ZVOP-1 posreduje vse razpoložljive informacije, v skladu z ZDIJZ pa naj mu organ sporoči, koliko rednih kontrol sta policista opravila na križišču Seljakovo naselje in Jesetova ulica ter od katere do katere ure sta opravljala kontrolo.
Organ je dne 22. 10. 2012 izdal odločbo št. 090-54/2012/2 (26-1), s katero je zahtevo prosilca v delno zavrnil. Organ najprej navaja, da glede dogodka, ki ga opisuje prosilec, z dne 6. 10. 2012, obstaja en dokument, to je delovni nalog. Po pregledu dokumenta je organ ugotovil, da je potrebno zahtevo prosilca zaradi zadržkov iz 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ delno zavrniti. V nadaljevanju obrazložitve svoje odločbe organ navaja, da je v dokumentu opisano toliko dogodkov in navedeno toliko osebnih in drugih podatkov, da bi bili mnogi posamezniki prepoznavni in bi bil kršen ZVOP-1. Nadalje organ navaja, da v konkretnem primeru prosilec zahteva delovne naloge in poročila policistov, ki so dokumenti, ki so nastali izključno zaradi notranjega delovanja organa. Vodstvo vsake policijske postaje ali druge organizacije, tudi v zasebnem sektorju, oblikuje nek način vodenja in nadziranja zaposlenih. V obravnavanem primeru je delovni nalog, ki ga napiše eden izmed starešin na PP, s katerim odredi delo določenemu policistu, način vodenja enote in istočasno način nadzora na podrejenimi. Za same policiste pa je poročilo, ki je sestavni del delovnega naloga, način poročanja nadrejenim o svojem delu in dokaz o izpolnitvi zadanih nalog s strani nadrejenih. Delovni nalogi in poročila so dokumenti namenjeni izključno notranji rabi organa. Transparentnost delovanja državnega organa, v konkretnem primeru policijske postaje, se kaže skozi njihove izdelke, kot so uradni zaznamki, zapisniki, kazenske ovadbe in ostalo. Pogoj, da je dokument nastal v zvezi z notranjim delovanjem, meni organ, je s tem več kot jasno izražen. Drug pogoj v 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je povzročitev motenj pri delovanju organa v primeru razkritja. V obravnavanem primeru prosilec zahteva konkretne podatke iz delovnega naloga, svoje zahteve usmeri na točno določena policista. V primeru razkritja delovnih nalogov in poročil policistov bi notranje delovanje organa postalo javno obravnavano in to bi neposredno vplivalo na delo policistov. Ti bi se ob zavedanju, da bodo njihova poročila javno obravnavana, zatekali k drugim načinom poročanja, mnogih zadev, ki jih sedaj zapišejo in opišejo, ne bi tako podrobno opisovali. Z razkritjem bi dosegli nasprotni učinek od transparentnosti delovanja, ki je osnovni moto ZDIJZ. Razkritje delovnih nalogov pa bi negativno vplivalo tudi na nadrejene na Policijskih postajah, saj bi naloge pričeli odrejati ustno, v zavedanju, da bodo nalogi in poročila javno obravnavani. Z razkritjem bi tako negativno vplivali na način vodenja organa in nadzor zaposlenih, kar bi vplivalo na delovanje in dejavnost organa tudi na drugih policijskih postajah.
Prosilec je dne 26. 11. 2012 vložil pritožbo, v kateri navaja, da se je njegov zahtevek glasil, naj mu organ v skladu z ZDIJZ sporoči, koliko rednih kontrol sta policista opravila na križišču Seljakovo naselje in Jesetova
ulica ter od katere ure dalje in do kdaj sta opravljala kontrolo. Prosilec navaja, kako pomembna sta za pravilno odločbo izrek in obrazložitev. Obrazložitev navedene odločbe pa je, po mnenju prosilca, splošna in ne vsebuje razlogov, ki so organ pripeljali do takšne odločitve. Prosilec dvomi, da je delovni nalog edini dokument iz katerega so delno razvidni podatki, ki so navedeni v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, saj organ v obrazložitvi pod točko »a« kot razlog zavrnitve zapiše trditev, da je v »konkretnih dokumentih« (torej ali jih je po mnenju prosilca več) opisano toliko dogodkov in navedeno toliko osebnih in drugih podatkov, da bi bili mnogi posamezniki prepoznavni ali identificirani brez večjega napora in bi bil kršen Zakon o varstvu osebnih podatkov. Prosilec prosi, da se navedena nejasnost razreši v pritožbenem postopku. Na delovni nalog se organ smiselno sklicuje v nadaljevanju obrazložitve. Prosilec navaja, da mu je delovni nalog organ predložil (sicer vse prekrito, brez podpisov). Prosilec nadalje ugotavlja, da je obrazložitev nepravilna in napačna, ker je organ zapisal, da v obravnavanem primeru prosilec zahteva konkretne podatke iz delovnega naloga, prosilca pa ne zanima koga vse so ustavili, zato poudarja, da se njegova zahteva nanaša samo na številčni podatek, koliko kontrol sta policista opravila. Prosilec ponovno razlaga, da se njegova zahteva nanaša samo na številčni podatek, koliko kontrol sta policista opravila na navedenem križišču. Gre za splošen, številčni podatek, katerega razkritje ne bo povzročilo nikakršnih motenj pri delovanju organa, nasprotno, po mnenju prosilca, bi to še povečalo transparentnost.
Organ je dne 5. 12. 2012, z dopisom št. 090-54/2012/4 (26-1), pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja in dokumente, o katerih je odločal. Organ je dne 4. 2. 2013 Pooblaščencu še dodatno posredoval dokumente in pojasnila, ki se nanašajo na predmetno zahtevo in pritožbo prosilca.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je organ zahtevo v izreku delno zavrnil, ne da bi se konkretno opredelil do dokumenta oziroma do določenih podatkov v dokumentu, ki naj bi bili predmet njegove presoje. Iz samega izreka tako ni razvidno, o katerem dokumentu oziroma podatkih je odločal organ, posledično pa seveda tudi ni razvidno, glede katerih podatkov je organ zavrnil dostop oziroma kateri podatki predstavljajo prosto dostopne informacije in se posredujejo prosilcu. Pooblaščenec pojasnjuje, da je izrek osrednji in najpomembnejši del odločbe, saj se z njim praviloma v celoti odloči o pravici ali obveznosti v posamezni upravni zadevi. Izrek je navadno kratek in natančen ter ne dopušča različnega razlaganja njegovega pomena. Iz njega razberemo, kako je organ odločil. Izrek ali dispozitiv je torej najpomembnejši del upravne odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli odločbe edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti (ZUP). Po sodbi VS RS U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na priloge k odločbi (kak seznam, načrt ali urnik), niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Po sodni praksi velja, da mora izrek vsebovati predvsem vse podatke, ki so potrebni za izvršitev odločbe. Čeprav organ omenja dostop do določenih podatkov v obrazložitvi odločbe, v skladu z zgoraj navedenim, to ne pomeni odločitve o zadevi, ker o podatkih ni odločil v izreku odločbe, ki med vsemi sestavnimi deli odločbe, edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti.
Organ nadalje tudi v obrazložitvi odločbe ni pojasnil npr. katere osebne podatke vsebujejo posamezni dokumenti, prav tako ni ugotavljal, ali sploh gre za osebne podatke v smislu definicije osebnega podatka iz ZVOP-1. Ne iz izreka in prav tako tudi ne iz obrazložitve, tudi ni razvidno oziroma razumljivo, katere podatke na dokumentu je organ prekril zaradi izjeme notranjega delovanja organa in katere zaradi varstva osebnih podatkov.
Pooblaščenec je na podlagi navedenega odločil, da bo sam hitreje dopolnil postopek in odpravil omenjene pomanjkljivosti.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa. Pooblaščenec je prav tako ugotovil, da glede na zahtevo prosilca obstaja dokument obstaja v materializirani obliki in da organ z njim razpolaga – delovni nalog št. 4500-1/2012/271 (3C611-01) z dne 6. 10. 2012. Vendar pa je, glede na pritožbo prosilca in izražen dvom, Pooblaščenec organ še enkrat pozval, naj pojasni, ali morda vodi statistiko kontrol policistov za določen dan na določenem mestu in ali morda obstaja še kakšen drug dokument, iz katerega bi izhajalo število kontrol v križišču Seljakovo naselje in Jesetova ulica dne 6. 10. 2012.
Organ je dne 4. 2. 2013 Pooblaščencu pojasnil, da statistike kontrol policistov za določen dan na določenem mestu policija ne vodi, edini dokument, ki je nastal na podlagi kontrol, ki sta jih opravljala policista na križišču Seljakovo naselje in Jesetova ulica dne 6. 10. 2012, je delovni nalog št. 4500-1/2012/271 (3C611-01) z dne 6. 10. 2012. Predmet odločanja Pooblaščenca v nadaljevanju je torej delovni nalog št. 4500-1/2012/271 (3C611-01) z dne 6. 10. 2012.
Izjeme iz 6. člena ZDIJZ
1. Osebni podatki kot izjema od prostega dostopa
Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi dostopa do določenih kategorij podatkov skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Vsak osebni podatek nima hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Organ prve stopnje v izpodbijani odločbi ni konkretno oziroma določno opredelil osebnih podatkov, ki naj bi jih vseboval delovni nalog. Pooblaščenec je ugotovil, da delovni nalog št. 4500-1/2012/271 (3C611-01) z dne 6. 10. 2012 vsebuje naslednje osebne podatke: ime, priimek in delovno mesto oziroma naziv policistov, ime, priimek, registrsko številko avtomobila udeležencev v prometni oziroma policijski kontroli.
Pooblaščenec pojasnjuje, da ime, priimek, in delovno mesto oziroma naziv policistov ne predstavlja varovanega osebnega podatka. Policisti so javni uslužbenci. Posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju za konkretno določeno delovno mesto, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Glede dostopa do osebnih podatkov zaposlenih pri organu - policistov, ki so navedeni v zahtevanih dokumentih, Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.
Glede imena, priimka, registrske številke avtomobila udeležencev v prometni oziroma policijski kontroli pa Pooblaščenec ni našel ustrezne pravne podlage za njihovo razkritje, zato ti osebni podatki predstavljajo varovane osebne podatke.
2. Notranje delovanje organa
Skladno z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec pojasnjuje, da so s to izjemo varovani dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V to skupino izjem zato nedvomno sodijo različna notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, policijska navodila za identifikacijo prestopnikov, pa tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa.
Pooblaščenec ugotavlja, da je delovni nalog dokument, ki ga policistu izda komandir policijske, ki vodi policijsko postajo, načrtuje, organizira, usmerja in nadzoruje opravljanje dela iz pristojnosti policijske postaje, zagotavlja zakonito, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog, odreja ukrepe in odloča v skladu z zakoni in pooblastili, ki jih nanj prenese direktor policijske uprave. Komandir z delovnim nalogom odredi delo posameznim policistom. Poročilo, ki je sestavni del delovnega naloga, pa je dokaz podrejenih o izpolnitvi zadanih nalog. Navedeni dokument ni namenjen zunanjemu krogu oseb, torej gre za dokument, za katerega lahko rečemo, da je namenjen internemu poslovanju organa. Prvi pogoj za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je tako v konkretnem primeru izpolnjen.
V drugem delu te izjeme se nadalje zahteva strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta resno ogroziti proces delovanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe izvedel škodni test in navedel, da bi, v primeru razkritja večjega števila delovnih nalogov in poročil policistov, notranje delovanje organa postalo javno obravnavano, kar bi neposredno vplivalo na delo policistov. Le-ti bi se zatekali k drugim načinom poročanja ter mnogih zadev, ki jih sedaj zapišejo, ne bi tako podrobno opisovali. Razkritje delovnih nalogov bi negativno vplivalo tudi na nadrejene na policijskih postajah, saj bi naloge pričeli odrejati ustno v zavedanju, da bodo nalogi in poročila javno obravnavani, s tem pa bi negativno vplivali na način vodenja policijskih postaj.
Pooblaščenec je predmetni delovni nalog podrobno pregledal ter ob tem ugotovil, da so na delovnem nalogu zapisane tudi precej občutljive informacije, ki se nanašajo na samo delo policistov. Tako je npr. med drugim na delovnem nalogu naveden klicni znak, številka vozila, ki ga uporabljata policista, katero opremo imajo policisti s sabo na terenu, kje opravljajo kontrolo, druge naloge, ki so jih policisti dolžni izvesti tekom delovnega časa, sredstva, ki jih policisti uporabljajo pri svojem delu ter poročilo, ki precej podrobno opisuje delo policistov v okviru določene izmene, njihovo gibanje po različnih lokacijah, ure opravljanja kontrol in podobno. Po presoji Pooblaščenca zahtevan dokument nedvomno razkriva metode dela oz. izvajanja uradnih nalog organa, kar bi lahko, v primeru javnega razkritja takšnih informacij, povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, saj bi v končni fazi takšno razkrivanje občutljivih notranjih informacij organa posameznikom omogočilo, da ugotovijo, kako se izogniti pravnim pravilom ali jih kršiti, ne da bi jih organi pregona pri tem izsledili.
Poleg navedenega se Pooblaščenec nedvomno strinja z organom, da je za uspešno in učinkovito vodenje policijskih postaj pomembno, da policisti podajo jasna, točna in podrobna poročila o svojem delu in da bi lahko razkritje takšnih poročil policistov, ki so sestavni del delovnega naloga, negativno vplivalo na način vodenja policijskih postaj, in sicer tako na delo nadrejenih kot tudi na delo podrejenih.
V skladu z zgoraj opisanimi razlogi Pooblaščenec ugotavlja, da je v zvezi z zahtevanim dokumentom podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kljub tej ugotovitvi, pa je organ prekomerno prekril podatke na prosilcu posredovanem dokumentu. Izjemo notranjega delovanja namreč predstavljajo le podatki o klicnem znaku, celotno besedilo »zadolžitev opreme«, celotna tabela pod rubriko »odprava na delo«, prav tako pa tudi tabela - ročno napisano »poročilo o opravljenih nalogah«. Ostali podatki na dokumentu izjeme notranjega delovanja ne predstavljajo. Za razliko od prvostopenjskega organa je Pooblaščenec tako ugotovil, da izjeme notranjega delovanja organa ne predstavlja »povzetek izvedenih ukrepov«, saj gre le za statistične podatke izvedenih ukrepov.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov na način kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pooblaščenec pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega člena 248. člena ZUP, zavrnil glede varovanih osebnih podatkov in izjeme notranjega delovanja organa, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 1. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Zoper 2. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Štefanova 2, 1000 Ljubljana, št. 090-54/2012/2 (26-1) z dne 22. 10. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka