Prosilec - Državni izpitni center
+ -Številka: 090-253/2012/6
Kategorije: Ponovna uporaba
POVZETEK:
Pooblaščenec je odpravil odločbo organa, s katero je organ prosilcu zavrnil zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, v kateri je prosilec od organa zahteval odobritev ponovne uporabe, in sicer starih pol preizkusov nacionalnega preverjanje znanja ter starih pol splošne mature, za kemijo, biologijo in fiziko. Pooblaščenec je zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, pri tem pa je v odločbi opozoril na cilj instituta ponovne uporabe ter organu dal napotke, na kakšen način mora v ponovljenem postopku obravnavati zahtevo prosilca, da bo zadoščeno določbam ZDIJZ in Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.
ODLOČBA:
Številka: 090-253/2012/6
Datum: 4. 2. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Državnega izpitnega centra, Ob železnici 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 3715/2011/1 z dne 4. 12. 2011, v zadevi odobritve ponovne uporabe informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi. Odločba organa št. 3715/2011/1 z dne 4. 12. 2011 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 1. 2. 2012, dne 29. 2. 2012, dne 1. 3. 2012 in dne 7. 3. 2012 na organ naslovil več vlog po elektronski pošti, v katerih je zahteval preizkuse nacionalnega preverjanja znanja (v nadaljevanju NPZ) ter maturitetne pole za kemijo, biologijo in fiziko, starejšega letnika, ki na spletu niso dosegljive (pred letom 2007 - NPZ oz. 2004 - splošna matura). Prav tako je prosilec zahteval odobritev ponovne uporabe že objavljenega izpitnega gradiva v prosilčevem spletnem sistemu TikTakTest.
Organ je s prosilcem komuniciral po elektronski pošti in je njegovo zahtevo večkrat zavrnil iz strokovnih razlogov, po pozivu Pooblaščenca zaradi molka organa, pa je organ dne 11. 10. 2012 izdal odločbo št. 090-1/2012, s katero je zahtevo prosilca kot neutemeljeno zavrnil. Organ je zahtevo prosilca glede posredovanja nalog v elektronski obliki zavrnil, ker maturitetne naloge starejšega gradiva od leta 2004 obstajajo samo v fizični obliki, organ pa ni prejel nobene zahteve prosilca glede pridobitve maturitetnih nalog v fizični obliki. Na podlagi 2. odstavka 17. člena mora prosilec opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije, prav tako pa 4. odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da organ ni dolžan za potrebe ponovne uporabe zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka. Glede pridobitve nalog NPZ pa je prosilec dobil odgovor, da starejših preizkusov ni, saj je od leta 2006 naprej nova, formativna oblika NPZ. Prav tako je organ zavrnil zahtevo prosilca glede ponovne uporabe že objavljenega izpitnega gradiva v spletnem sistemu TikTakTest, in sicer se je organ skliceval na določbe Zakona o maturi (Ur. l. RS, št. 1/2007-UPB1, v nadaljevanju ZMat). 1. in 7. alineja 18. člena ZMat določata, da so naloge organa, da pripravlja in vzdržuje maturitetni informacijski sistem ter vodi zbirke izpitnih vprašanj in nalog. 3. točka 6. odstavka 6. člena ZDIJZ med drugim določa tudi, da organ prosilcu zavrne zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, s katerim razpolagajo izvajalci javne službe s področja izobraževalne dejavnosti. Naloge NPZ in matur so podatki na področju izobraževalne dejavnosti in se razlikujejo od nalog, ki jih sestavljajo učitelji sami, z vidika natančnosti, priprave, oblikovanja, postavitve, terminologije, usklajenosti z učnimi načrti ipd., torej so naloge pomembne z raziskovalnega vidika in če bi jih uporabljali v spletnih servisih, bi bilo to potrebno urediti kontrolirano in načrtno, sicer se dodana vrednost teh nalog izgubi. Spletni sistem TikTakTest omogoča učencem reševanje samo določene vrste nalog, to so naloge zaprtega tipa. Poleg tega s spremembo učnih načrtov vse stare naloge niso primerne za reševanje in bi s tem lahko bilo kršeno varstvo pravic učencev in dijakov. Tovrstne naloge bi bile bolj primerne za učitelje, da lahko presodijo, ali so primerne za uporabo v določenem izobraževalnem programu.
Zoper izdano odločbo je prosilec dne 23. 11. 2012 vložil pritožbo, v kateri ocenjuje, da je sklicevanje organa na določbe 18. člena ZMat brezpredmetno, saj vloga za ponovno uporabo informacij ne izraža želje opravljati nalog, ki jih zakon nalaga organu, niti ni tak namen spletnega sistema TikTakTest. S ponovno uporabo nalog, ki jih v okviru svojega delovanja pripravlja organ, želi prosilec omogočiti nov pristop do nalog preteklih matur in NPZ-jev ter z uporabo v spletnem sistemu povečati njihovo uporabnost tako za učence in dijake kot za njihove učitelje. Glede navedbe organa, da je razlog za zavrnitev ponovne uporabe tudi določba 3. točke 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, kjer je navedeno, da organ zavrne zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, s katerim razpolagajo izvajalci javne službe s področja izobraževalne dejavnosti, pa prosilec navaja, da kljub intenzivnemu iskanju organa ni zasledil v nobenem razvidu izvajalcev javne službe na področju izobraževalne dejavnosti. Tudi sicer prosilec meni, da naloge izpitnih pol matur in NPZ-jev niso podatki take vrste, kot jih omenja 6. člen ZDIJZ, in bi zaradi tega veljali za izjemo, po kateri se vloga za ponovno uporabo zavrne. Nadalje prosilec izpostavlja 3. odstavek 5. člena ZDIJZ, ki pravi, da ima vsak prosilec pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij v pridobitne ali nepridobitne namene. Naloge, ki jih želi prosilec ponovno uporabiti, so že javno dostopne na spletni strani organa, s čimer je vsem obiskovalcem spletne strani omogočen prost dostop do nalog in njihove ponovne uporabe. Splošno je znano tudi, da se prav te naloge redno uporabljajo v šolah kot gradivo za pripravo učencev in dijakov na eksterna preverjanja znanja. Da so naloge že dane v ponovno uporabo, govori tudi dejstvo, da je možno kupiti gradivo, ki vsebuje naloge iz mature (npr. Biologija 2002-2004, Zbirka maturitetnih nalog z rešitvami 2002-2004, kjer so naloge urejene po tematskih sklopih in je na spletni strani organa dosegljiva za 13,35 EUR). Organ se nadalje sklicuje tudi na tehnične lastnosti sistema, ki omogoča le preverjanje nalog zaprtega tipa, s čimer naj bi bilo kršeno varstvo pravic učencev in dijakov. Prosilec opozarja, da ZDIJZ nikjer ne predpisuje, da lahko organ po lastni presoji diskriminira med različnimi sistemi in pristopi za uporabo informacij. Prosilcu ni znan primer, v katerem bi organ omejeval uporabo zahtevanih nalog v osnovnih in srednjih šolah, v kolikor le-te ne bi bile uporabljene in predstavljene na točno določen način. Prav tako gradivo, ki ga lahko vsak kupi na spletni strani organa, omogoča uporabniku, da ga uporablja po lastni presoji in na način, kot se mu zdi najbolj primeren in v trenutni situaciji izvedljiv. Organ že sedaj ne more zagotoviti, da posamezen uporabnik iz njihovega gradiva ni reševal le nalog zaprtega tipa. Različnih načinov in metod uporabe nalog si ne moremo predstavljati, zato je ta argument RIC brez podlage. Organ argumentira kršenje pravic učencev in dijakov tudi s starostjo nalog, ki naj zaradi sprememb učnih načrtov ne bi bile več primerne. Prosilec se tega zaveda, poudarja pa, da je bistveno lažje prerazporediti naloge v elektronski obliki, tako da ustrezajo vsakokratnim spremembam učnega načrta, kot naloge, ki so izdane v knjižni obliki in so še vedno dosegljive za nakup na spletni strani organa. Prosilec ocenjuje, da je v javnem interesu, da se primeri preteklih matur in NPZ-jev v različnih oblikah ponudijo učencem, dijakom in učiteljem, kot priprava na preverjanje, ki odloča o nadaljnji usodi posameznika. Vsak ima pravico, da za pridobivanje znanja uporablja pristope in metode, ki ustrezajo njegovemu učnemu stilu. S ponovno uporabo v spletnem sistemu TikTakTest bi bila zagotovljena bistveno boljša informiranost učencev, dijakov in učiteljev o njihovi pripravljenosti na eksterna preverjanja.
Organ je po preizkusu pritožbe na podlagi 245. člena ZUP pritožbo prosilca, skupaj z spisovno dokumentacijo, z dopisom št. 090-1-1/2012-2, z dne 3. 12. 2012, odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje. Pooblaščenec je odstopljeno pritožbo prejel dne 4. 12. 2012. Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in jo je vložila upravičena oseba.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 23. 1. 2013 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP, na katerem lahko Pooblaščenec sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na zahtevo in pritožbo prosilca. Na ogledu in camera je organ Pooblaščencu med drugim podal naslednja pojasnila v zvezi z zahtevano dokumentacijo:
- V zvezi z zahtevo prosilca po starih polah matur in NPZ-jev (pred letom 2007 oz. 2004) je organ pojasnil, da s takšnimi polami razpolaga, in sicer le v fizični obliki. Gre za gradivo, ki količinsko predstavlja 3 vozičke (velikosti nakupovalnih vozičkov) fasciklov. Ta dokumentacija v elektronski obliki ne obstaja. Glede preostalih zahtevanih informacij, torej novejših pol, je organ pojasnil, da so vsi dokumentni objavljeni na spletni strani in do njih lahko vsakdo dostopa brezplačno.
- Glede starih pol NPZ-jev je organ pojasnil, da niso dostopne nikjer, glede starih pol matur pa je organ pojasnil, da so dostopne v fizični obliki, in sicer v brošurah, ki jih posamezniki lahko kupijo na spletni strani organa.
- Glede avtorskih pravic na zahtevanih polah je organ pojasnil, da so le-te prenesene na organ, torej organ z avtorskimi pravicami razpolaga.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Splošno o ponovni uporabi informacij javnega značaja
Pojem ponovne uporabe informacije javnega značaja določa 3. odstavek 4. člena ZDIJZ. Ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo informacij s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene, razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani.
Organi javnega sektorja zbirajo, proizvajajo, reproducirajo in razširjajo dokumente, da izpolnijo svoje javne naloge, določene z veljavnimi predpisi, uporaba takih dokumentov za druge namene, kot so bili dokumenti izdelani, pa pomeni ponovno uporabo. Cilj ponovne uporabe je dodana vrednost informaciji javnega značaja, zasebni sektor (prosilec) pa naj bi ponudil več ali nekaj drugega, kot ponuja organ v okviru izvajanja svojih javnih nalog. Smisel nadaljnje uporabe ali izkoriščanja informacij javnega značaja je zagotavljanje nadgradnje teh informacij s strani prosilca in s tem izpolnjevanje gospodarske funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pri gospodarski funkciji pride do izraza njen pomen za gospodarstvo, saj s ponovno uporabo informacij nastane trg z informacijami javnega sektorja kot eden ključnih trgov pri širjenju komunikacijske tehnologije. Predvsem komercialni uporabniki tako pridobljene informacije nato obdelajo, naredijo oziroma izdelajo neko dodano vrednost in nato obogateno informacijo ponudijo nazaj na trg, pri čemer Pooblaščenec posebej poudarja, da komercialne uporabnike k obogatitvi informacij zavezuje le trg, in nikakor ne sam zakon.
Z namenom, da bi se v evropskem prostoru ponovna uporaba informacij javnega značaja omogočila v še bolj širokem okviru (kot se je že z sprejetjem Direktive 2003//98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. 11. 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, UL L 345, 31. 12. 2003, str. 90-96, v nadaljevanju Direktiva) in na njeni podlagi sprejetimi nacionalnimi predpisi), je bil pripravljen tudi predlog sprememb omenjene Direktive, katerega bistven namen je zagotoviti optimalen pravni okvir in spremembo kulture v javnem sektorju, da se spodbudi trg digitalnih vsebin za proizvode in storitve, ki temeljijo na podatkih javnega sektorja.
Razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje
Po pregledu spisovne dokumentacije Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je predmet prosilčeve zahteve večja količina dokumentacije, in sicer vsi preizkusi NPZ ter maturitetne pole za kemijo, biologijo in fiziko, starejšega letnika, ki na spletu niso dosegljive (pred letom 2007 - NPZ oz. pred letom 2004 - splošna matura), hkrati pa tudi odobritev ponovne uporabe gradiva, ki je na spletni strani organa že prosto dostopno.
Na ogledu in camera je organ Pooblaščencu sicer pokazal večjo količino dokumentacije, ki naj bi med drugim vsebovala pole iz predmetov, ki jih prosilec zahteva, vendar pa je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti, o katerih je prvostopenjski organ odločal, v izpodbijani zavrnilni odločbi niso nikjer natančno opredeljeni. Tako iz izpodbijane odločbe niti ne izhaja, koliko dokumentov sploh predstavlja predmet prosilčeve zahteve Organ nadalje v izpodbijani odločbi npr. navaja, da starejših pol NPZ sploh ni, ker je od leta 2006 naprej nova, formativna oblika NPZ, na ogledu in camera pa je Pooblaščencu zatrdil, da stare pole NPZ-jev so in organ z njimi razpolaga, vendar pa javnosti niso dostopne nikjer (stare pole matur pa so npr. dostopne v obliki brošur). Ker organ ni natančno opredelil kateri dokumenti oziroma katere pole sploh predstavljajo predmet prosilčeve zahteve niti ni natančno opredelil, katere pole so že objavljene (in jih organ šteje za »nove pole«), katere pole pa organ šteje za »stare pole« (po oceni Pooblaščenca zgolj navedba časovnega obdobja »pred 2007« oziroma »pred 2004« ni dovolj določna), izpodbijana odločba Pooblaščencu ne omogoča njenega natančnega preizkusa, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP). Pooblaščenec mora namreč, v kolikor bi želel o zadevi odločati sam, natančno vedeti, katere informacije sploh predstavljajo predmet prosilčeve zahteve. Pooblaščenec je tako odločil, da zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, ki bo moral, v skladu z določbo 3. odstavka 251. člena ZUP, v ponovljenem postopku slediti napotkom Pooblaščenca, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju te odločbe.
Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje tudi z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. Pooblaščenec v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka, odpravil organ prve stopnje. Dodaten razlog za vrnitev zadeve v ponovno odločanje pa je, da z vso zahtevano dokumentacijo razpolaga prvostopenjski organ.
Obveznosti organa v ponovljenem postopku
Kot že rečeno, se mora organ v ponovljenem postopku najprej natančno opredeliti do tega, katera dokumentacija sploh predstavlja predmet prosilčeve zahteve, saj bo šele na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka organ lahko obravnaval prosilčevo zahtevo skladno z zakonom. Nadalje pa mora organ v ponovljenem postopku ugotoviti, v kakšni obliki (elektronski, fizični) razpolaga s posameznimi polami, ki so predmet prosilčeve zahteve. Organ je sicer glede zahteve prosilca po posredovanju nalog v elektronski obliki navedel, da maturitetne naloge starejšega gradiva od leta 2004 obstajajo samo v fizični obliki, da pa organ ni prejel nobene zahteve prosilca glede pridobitve maturitetnih nalog v fizični obliki, pri čemer naj bi prosilec, na podlagi 2. odstavka 17. člena ZDIJZ, moral opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil (tudi) to razlog za zavrnitev prosilčeve zahteve.
Pooblaščenec se na tem mestu strinja, da je bistven del zahteve za ponovno uporabo (poleg opisa informacije javnega značaja, ki jo prosilec želi ponovno uporabiti), tudi opredelitev oblike, v kateri želi prosilec zahtevano informacijo prejeti. Prosilec je v konkretnem primeru zahteval seznanitev z informacijami v elektronski obliki, organ pa je navedel, da z določeno dokumentacijo (pri čemer je jasno zgolj, da se ta trditev nanaša na »stare pole«, ni pa določno opredeljeno, na katere pole se nanaša) ne razpolaga v elektronski obliki, na podlagi 4. odstavka 5. člena ZDIJZ, pa organ ni dolžan za potrebe ponovne uporabe zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka. Iz navedenega očitno izhaja, da je organ ocenil, da je zahtevane dokumentacije, ki se nahaja zgolj v fizični obliki, preveč oziroma, da bi pretvorba te dokumentacije v elektronsko obliko, za organ pomenila nesorazmeren napor izven preprostega postopka.
Pooblaščenec pri tem poudarja, da že 2. odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč, kljub temu pa ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da bi prosilec svoje pravice dejansko lahko uveljavil na drug način, npr. tako, da bi zahteval dokumentacijo v fizični obliki, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu razjasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga.
V smislu varstva pravic strank bi moral tako v konkretnem primeru organ prosilca vsekakor opozoriti tudi na to, da z delom zahtevane dokumentacije razpolaga le v fizični obliki ter, da za organ pretvorba te dokumentacije pomeni prekomeren napor in da bo uveljavitev svojih pravic prosilec lahko dosegel (le) tako, da dokumentacijo zahteva (tudi) v fizični obliki, sicer tvega, da bo njegova zahteva v tem delu zavrnjena. Ker organ prosilcu v postopku na prvi stopnji ni nudil ustrezne pomoči v smislu 7. člena ZUP, mora organ na tak način postopati v ponovljenem postopku.
Šele, ko bo organ v skladu z vsem navedenim razjasnil dejansko stanje zadeve, bo moral nadalje ugotoviti, ali v konkretnem primeru pride v poštev katera izmed določb v 6. odstavku 6. člena ZDIJZ, kjer je opredeljeno, v katerih primerih lahko organ prosilcu zavrne zahtevo za ponovno uporabo, in sicer bo moral organ natančno oceniti, ali gre za:
1. podatek iz 1. odstavka tega člena (taksativno določene izjeme do prostega dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer je potrebno upoštevati tudi 2. odstavek 6. člena ZDIJZ, t.i. »izjeme od izjem«) ali
2. podatek, zavarovan s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb, ali
3. podatek, s katerim razpolagajo izvajalci javne službe javne radiotelevizije ali izvajalci javne službe na področju raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali
4. podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam.
Potrebno je poudariti, da so navedene štiri točke edina pravna podlaga, na podlagi katere je prosilčeva zahteva za ponovno uporabo dejansko lahko zavrnjena. Organ namreč prosilcu ne more zavrniti ponovne uporabe informacij zgolj zato, ker meni, da zoper odobritev le-te obstajajo različni strokovni argumenti, ki jih organ navaja v izpodbijani odločbi, npr. da bi se z uporabo nalog v spletnih servisih dodana vrednost teh nalog izgubila, da vse stare naloge niso primerne za reševanje in bi s tem lahko bilo kršeno varstvo pravic učencev in dijakov ipd. Pooblaščenec opozarja, da organ v skladu z ZDIJZ ne more sam izbirati in vnaprej določati, katere informacije so primerne in katere so neprimerne za ponovno uporabo, pri tem pa je nenazadnje potrebno upoštevati tudi to, da je večina zahtevanih informacij tudi že brezplačno objavljena na spletni strani organa (oziroma si posamezniki določene naloge lahko pridobijo z nakupom brošur, ki stare naloge vsebujejo), do teh nalog pa lahko vsakdo prosto dostopa in jih uporablja ter rešuje, vse to brez posebnega »nadzora« organa, ki bi z vidika strokovnosti preverjal, ali posamezniki naloge rešujejo skladno z njihovim namenom oziroma jih uporabljajo na način, ki se zdi organu primeren. Pretirano omejevanje ponovne uporabe izven določbe 6. odstavka 6. člena ZDIJZ zato, po oceni Pooblaščenca, v konkretnem primeru ne bi bilo na mestu.
Ne glede na to pa Pooblaščenec pojasnjuje, da lahko organ, v kolikor bo prosilcu v ponovljenem postopku ponovno uporabo odobril, na podlagi strokovnih argumentov, v skladu z določbami ZDIJZ in Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba), določi izpolnjevanje drugih dodatnih pogojev za ponovno uporabo informacij, v kolikor za to obstajajo utemeljeni razlogi. V skladu s 26. členom Uredbe mora organ tako vedno kot pogoj določiti navedbo vira podatkov, ki obsega naziv »Javne informacije« in naziv organa. Nadalje pa lahko organ določi tudi druge pogoje, če je to potrebno:
- zaradi zagotavljanja ažurnosti in pravilnosti informacije javnega značaja,
- za pravilno razumevanje informacije javnega značaja,
- zaradi zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu,
- zaradi izvajanja uradnih postopkov ali javnih nalog, v katerih namen so bile ustvarjene informacije.
Organ bo moral tako v ponovljenem postopku ugotoviti vsa dejstva v tej zadevi ter presoditi, ali je določitev posebnih pogojev v konkretnem primeru potrebna in utemeljena.
Organ prosilcu lahko v skladu z določbami ZDIJZ in Uredbe zaračuna tudi stroške v zvezi z zahtevo za ponovno uporabo, pri tem pa Pooblaščenec še posebej (glede na dejstvo, da so določene informacije, ki jih prosilec želi, že objavljene na spletu) opozarja na 3. odstavek 34. a člena, ki določa, da organ ne zaračuna ponovne uporabe informacij, če jih v svetovni splet posreduje brezplačno. Iz navedene določbe nedvomno izhaja, da je namen zakonodajalca, tako prosilcem kot tudi organom, olajšati delo pri ponovni uporabi informacij ter njeni tehnični izvedbi, kadar se je organ že sicer odločil informacije v splet v celoti posredovati brezplačno.
Na koncu Pooblaščenec še posebej opozarja na nedopustnost diskriminacije med organi javnega sektorja, ki informacije javnega značaja pridobijo/izdelajo v okviru svojih pristojnosti in jih sami tudi (brezplačno, torej brez plačila za t.i. »surove informacije«) ponovno uporabljajo (in jih na trgu ponujajo končnim uporabnikom), potencialnim zasebnim ponovnim uporabnikom pa te iste informacije (pre)visoko zaračunavajo oziroma jim možnost ponovne uporabe celo zavračajo. Pri takšni dvojni vlogi organa javnega sektorja (kot »proizvajalca« in hkrati ponovnega uporabnika informacij) se namreč pogosto zastavlja vprašanje morebitnega izkoriščanja prevladujočega položaja organa javnega sektorja, ki je edini možni ponudnik »surovih« informacij, predvsem v zvezi z nedopustnim izključevanjem drugih možnih subjektov iz trga ponovne uporabe. Cilj, kamor tudi z že omenjenimi spremembami Direktive stremi Evropska unija, je namreč, da bi zasebnim uporabnikom omogočili pridobitev informacij vsaj pod istimi pogoji kot jih ponovno uporablja organ javnega sektorja sam.
Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca za ponovno uporabo informacij odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke Pooblaščenca, ki so podani v tej odločbi.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka