Anuška Delić, novinarka Dela - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-252/2012/6
Kategorije: Mediji, Varstvo kazenskega postopka, Osebni podatek
POVZETEK:
Novinarka je od Okrožnega sodišča v Ljubljani zahteva posredovanje zaslišanj vseh prič v konkretni kazenski zadevi, t.i. primeru Balkanski bojevnik. Organ je njeno zahtevo v celoti zavrnil, sklicujoč se na izjemo varstva kazenskega postopka. Zoper takšno odločitev je novinarka vložila pritožbo, o kateri je odločal Informacisjki pooblaščenec. Ugotovil je, da v konkretnem primeru kazenski postopek še teče (pisna sodba še ni bila izdana), z razkritjem zahtevanih dokumentov pa bi nastala škoda izvedbi kazenskega postopka. Prav tako je v zahtevanih dokumentih Pooblaščenec ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, pri čemer delni dostop do zahtevanih dokumentov ni bil možen. Pritožbo prosilke je zato v celoti zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-252/2012/6
Datum: 17. 12. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Dela d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana, po novinarki Anuški Delić (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 11. 2012, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 1-9/2012 z dne 16. 11. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja
ODLOČBO:
1. Pritožba se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je 26. 9. 2012 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer je navedla, da prosi za kopije posnetkov (javnih) pričanj v sojenju v zadevi Balkanski bojevnik.
O njeni zahtevi je organ dne 16. 11. 2012 izdal odločbo št. Su 1-9/2012, s katero je zahtevo za pridobitev kopij prepisov pričanj v sojenju v zadevi balkanski bojevnik (zadeva opr. št. III K 44415/10 (III K 200/10) v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Ob tem organ navaja, da v konkretnem primeru kazenski postopek še ni pravnomočno zaključen, zato razkritje lahko škoduje izvedbi tega postopka in so zato izpolnjeni zakonski pogoji za obstoj navedene izjeme. V skladu s tem je organ zahtevo prosilke zavrnil.
Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 23. 11. 2012 pri organu vložila pritožbo. Navaja, da je prosila za prepise javnih pričanj, zato argument organa, da bi razkritje lahko škodovalo izvedbi postopka, ne more vzdržati. Sicer bi lahko trdili, da je sodišče z za javnost odprtimi naroki in pričanji škodovalo kazenskemu postopku, kar bi bilo seveda smešno.
Organ je pritožbo prosilke dne, 3. 12. 2012 posredoval v odločanje Pooblaščencu. Ob tem je navedel, da je pritožba pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi.
Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne, 10. 12. 2012 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 10. čl. ZinfP, o čemer je nastal zapisnik št. 090-252/2012/5 z dne 10. 12. 2012.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Ker je organ zahtevo prosilke zavrnil v celoti in se prosilka pritožuje zoper odločitev organa v celoti, je predmet presoje izpodbijana odločba v celoti.
Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilke skliceval na določbo 6. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, ki kot izjemo določa podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi tega postopka.
V zvezi s tem je najprej treba pojasniti pojem kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz ZKP in Zakona o državnem tožilstvu (Ur. l. RS, št. 64/94 s spremembami in dopolnitvami) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki, iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba Pooblaščenca). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:
1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje informacije lahko škodovalo izvedbi postopka.
Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju.
Organ je na ogledu in camera Pooblaščencu pojasnil, da postopek pri organu še teče, sodba v pisni obliki namreč še ni bila izdana, predmetna zadeva tako še ni pravnomočno zaključena. Drži, da je bila sodba javno razglašena (v skladu s 360. členom ZKP), in sicer dne 20. 11. 2012, vendar pa se stranke postopka s podrobnimi razlogi iz obrazložitve sodbe še niso seznanile, ker pisna sodba še ni bila izdana. Ker se postopek na prvi stopnji zaključi z izdajo pisne sodbe (ki v konkretnem primeru še ni pravnomočna) Pooblaščenec zaključuje, da je konkreten postopek še v teku, zato je prvi pogoj za obstoj izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen.
Glede izpolnjevanja drugega pogoja za obstoj predmetne izjeme, Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je v pravu dostopa do informacij javnega značaja dokazno breme za obstoj izjeme od prosto dostopnih informacij na organu, ki bi moral z izvedbo škodnega testa dokazati, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena konkretna škoda za izvedbo postopka. Vendar pa organ škodnega testa ni konkretno izvajal, zato je Pooblaščenec, zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa prvi odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, sam izvedel t.i. škodni test. Škodni test je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.
Pooblaščenec je na vpogledu in camera pri organu vpogledal v dokumente zadeve III K 44415/2010 in ugotovil, da iz evidence organa izhaja, da predstavlja gradivo zadeve (pod opr. št. III K 44415/2010) 40 A 4 fasciklov in 2 dodatni škatli prilog. Trenutno število knjiženih dokumentov v predmetni kazenski zadevi je 16.284 in 1993 prilog z oznako A, 1093 prilog z oznako B in 4259 prilog z oznako C. Iz evidence dokumentarnega gradiva organa ob tem ne izhaja, v katerih delih predmetnega spisa se nahajajo zaslišanja prič, kar je gradivo, s katerim se želi seznaniti prosilka. Organ je ob tem pojasnil, da je bila večina prič zaslišanih v preiskavi in na izvedenih glavnih obravnavah ter da je bilo slednjih 82.
Upoštevaje dejstvo, da pisna sodba v predmetni zadevi še ni bila izdana in da se torej sodišče še ni podrobneje opredelilo do vsakega izmed številnih dokazov posebej (pri čemer so pričevanja zaslišanih prič samo del dokaznega gradiva) in tudi do vseh skupaj, je Pooblaščenec ocenil, da bi razkritje zahtevanih dokumentov v tej fazi postopka lahko povzročilo takšno škodo za nadaljevanje postopka, da bi le-ta pretehtala nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. Iz 2. odstavka 355. člena ZKP namreč izhaja, da mora sodišče vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje sprejeti sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne. Upoštevaje 7. odstavek 364. člena ZKP sodišče (šele) v pisni sodbi določno in popolnoma navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Pri tem navede zlasti, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank, in kateri razlogi so bili za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana kaznivo dejanje in kazenska odgovornost obtoženca in pri uporabi posameznih določb kazenskega zakona glede obtoženca in njegovega dejanja. Upoštevaje dejstvo, da pisna sodba v predmetni zadevi še ni bila izdana, niti obdolženim niti tožilstvu še ni bila vročena podrobna pisna obrazložitev, kako je sodišče ovrednotilo posamezna pričevanja in zakaj je štelo, da je kakšno dejstvo dokazano ali ne. Pravica sodišča, da presoja, ali je podano kakšno dejstvo, ali ne, namreč ni vezana na nobena posebna formalna dokazna pravila. Sodišče šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov ter katere dokaze je pri tem upoštevalo. Z razkritjem informacij iz zahtevane dokumentacije – zaslišanj prič bi tako lahko nastala škoda za izvedbo konkretnega sodnega postopka, saj bi se lahko ustvarilo napačen vtis, zakaj je odločitev sodišča takšna, kot je oz. kako je sodišče presojalo posamezne dokaze. Ob tem velja opozoriti, da bo pisna sodba v konkretnem primeru temeljila na številnih dokazih (in ne samo na pričevanjih zaslišanjih prič!), sodišče pa se bo v njej moralo opredeliti do vsakega dokaza posebej in do vseh skupaj ter obrazložiti, katera dejstva šteje za dokazana in zakaj so oz. niso izpolnjeni znaki kaznivega dejanja pri posameznih obdolženih glede posameznih kaznivih dejanj. Pooblaščenec ob tem tudi pojasnjuje, da je pred pravnomočnostjo postopka praktično nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri zahtevani dokumenti (tudi zaslišanja prič) so oziroma niso pomembni za nadaljnji postopek. Določen dokument je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za nadaljnji postopek, presojajo v samem postopku, pri čemer pa se postopek z izdajo pisne sodbe na prvi stopnji nujno ne zaključi. V primeru (uspešno) vložene pritožbe lahko namreč višje sodišče odločitev prvostopenjskega sodišča razveljavi in zadevo vrne v ponoven postopek, ki se nato (ponovno na prvi stopnji) začne znova, skupaj z dokaznim postopkom. To pomeni, da se ponovno izvedejo vsi dokazi (isti ali drugi), tudi zaslišanje posameznih prič. Da je pred pravnomočnostjo kazenske zadeve podana izjema po 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ je Pooblaščenec odločil že v več primerih, npr. v odločbi št. 090-90/2010/6 z dne 27. 7. 2010 in v odločbi št. 021-83/2006/4 z dne 11. 10. 2006, takšna pa je tudi praksa Upravnega sodišča RS, npr. v sodbi št. IU 658/2009-10 z dne 27. 10. 2010, kjer je sodišče oceno, da ni podana škoda za izvedbo konkretnega kazenskega postopka, vezalo na dejstvo, da je postopek pravnomočno zaključen.
V zvezi z navedbami prosilke, da ji je dostop do zahtevanih dokumentov treba omogočiti, ker so bile glavne obravnave javne, velja omeniti, da Ustava RS sicer določa javnost sojenja, torej da so sodne obravnave javne, da se sodbe izrekajo javno ter da izjeme določa zakon (24. člen Ustava RS), vendar pa je, po oceni Pooblaščenca, omenjena pravica v prvi vrsti namenjena strankam v posameznem postopku, s katero naj bi se zagotovila poštenost sojenja, zlasti pa je pomembno, da je ta pravica vezana na javnost glavne obravnave in javnost izreka sodbe, kar v konkretnem primeru pomeni, da je javnost lahko prisotna, ko so opravljene glavne obravnave, nima pa avtomatično neomejenega dostopa do vseh dokumentov v kazenski zadevi. Povedano drugače, javnost glavne obravnave ne pomeni, da je s tem celoten sodni spis avtomatično prosto dostopna informacija javnega značaja, skupaj z vsemi dokumenti, ki se nahajajo v spisu.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da bi z razkritjem dokumentov, ki jih zahteva prosilka, pri izvedbi konkretnega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. Zahtevo prosilke je zato treba zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.
Kljub temu, da je Pooblaščenec ugotovil, da obstajajo razlogi za zavrnitev zahteve prosilke za dostop do zahtevane dokumentacije že na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je v konkretnem primeru ugotovil tudi obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Z vpogledom v kazenski spis št. III K 44415/2010 je Pooblaščenec namreč ugotovil, da zaslišanja posameznih prič vsebujejo številne osebne podatke o obdolženih in podatke o zaslišanih pričah (npr. ime in priimek, ime in priimek staršev, dekliški priimek matere, rojstni datum, kraj rojstva, državljanstvo, poklic, zaposlitev, stalno prebivališče, lastništvo nepremičnin, zakonski status, podatki o številu in starosti otrok - družinske razmere, podatki o predkaznovanosti, podatki o tem, ali so v kazenskem postopku) ter izpovedbe prič, ki opisujejo konkretne dogodke, ki se nanašajo na osebe v predmetni kazenski zadevi in na podlagi katerih so te osebe določene oz. določljive, saj jih je mogoče povsem enostavno identificirati. Upoštevaje definicijo osebnega podatka iz 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1, gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. Pooblaščenec je z vpogledom v predmetni kazenski spis obenem ugotovil, da so osebni podatki v pričevanjih prič v spisu navedeni v takšnem obsegu in strukturi, da jih, upoštevaje 7. čl. ZDIJZ, ni mogoče izločiti iz dokumentov, ne da bi bila ogrožena njihova zaupnost. V skladu z navedenim je pritožbo prosilke tudi iz tega razloga treba v celoti zavrniti.
Iz obrazložitve izhaja, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz izreka te odločbe.
V postopku izdaje te odločbe in sklepa posebni stroški niso nastali.
Ta odločba in sklep sta v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno, po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka