Prosilec - Občina Tolmin
+ -Številka: 090-250/2012/7
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-250/2012/7
Datum: 4. 2. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena ter 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 23. 7. 2010, ….(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 1.7. 2010, štev. 090-0002/2010, Občine Tolmin, Ulica padlih borcev 2, 5220 Tolmin (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 23.7.2010 se delno ugodi. Odločba z dne 1.7. 2010, štev. 090-0002/2010, Občine Tolmin se delno odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije kontnih kartic prihodkov od leta 2008 do vključno 2012, ki izkazujejo plačila najemnine družbe Grad d.o.o.
2. V delu, v katerem je prosilec zahteval Pogodbo za uporabo dela zgradbe na Prešernovi ulici 4, Občine Tolmin z Optometrija&Optika Lah, od prvega najema oziroma uporabe prostorov in nadalje za vsa leta oddajanja ter izkaze odhodkov in stroškov za tekoče in investicijsko vzdrževanje, ki jih ima občina s firmo Optometrija & Optika Lah ali upravljavcem stavbe, za celotno obdobje dajanja v uporabo, se pritožba zavrne.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 19. 3. 2012 na organ posredoval zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da mu organ posreduje:
- Pogodbo za uporabo dela zgradbe na Prešernovi ulici 4, občine Tolmin z Optometrijo&Optika Lah, od prvega najema oziroma uporabe prostorov in nadalje za vsa leta oddajanja.
- Izkaz vseh prihodkov-višina najema, ki jo plačuje podjetje, odhodkov in stroškov za tekoče in investicijsko vzdrževanje, ki jih ima občina s firmo Optometrija & Optika Lah ali upravljavcem stavbe za celotno obdobje dajanja v uporabo.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 1.7. 2010, štev. 090-0002/2010, s katero je zahtevo prosilca zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je dne 22. 3. 2010 in 8. 4. 2010 prosilcu posredoval pisni odgovor in v njem navedel razloge, zaradi katerih mu ne more posredovati zaprošenih podatkov. Organ je stavbo na Prešernovi ulici 4, Tolmin pridobil na podlagi menjalne pogodbe, ki jo je v letu 2008 sklenil z Ministrstvom za obrambo RS. Ob sklenitvi omenjene menjalne pogodbe sta se Ministrstvo za obrambo RS in družba Grad d.o.o. dogovorila o medsebojni kompenzaciji terjatev in obveznosti v zvezi z vlaganji v stavbo. Družba Grad d.o.o. je namreč imela na podlagi najemne pogodbe, ki jo je sklenila z ministrstvom, stavbo v najemu in upravljanju in je na podlagi omenjene pogodbe s stavbo upravljala (oddajala določene prostore v podnajem) in jo tudi vzdrževala. S sklenitvijo menjalne pogodbe je organ prevzel dotedanje razmerje, ki obstaja še nadalje, torej, da družba Grad d.o.o. upravlja z omenjeno stavbo in za celotno stavbo poravnava mesečno najemnino 534,00 EUR. Glede notranjih razmerij družbe Grad d.o.o. do drugih najemnikov v tej stavbi in kompenzaciji, ki se s tem v zvezi upoštevajo, organ nima podatkov in jih zato tudi ne more posredovati prosilcu. Podatke o priznanih vlaganjih v stavbo, višini najemnin s posameznimi najemniki in morebitnih medsebojnih kompenzacijah, ima torej omenjena gospodarska družba, ki pa ni pravna oseba iz 1. čl. ZDIJZ. Organ je poudaril, da z zahtevanimi informacijami v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ ne razpolaga, saj je stavbo pridobil pred kratkim na podlagi menjalne pogodbe, ki jo je sklenil z zgoraj navedenim ministrstvom predvsem zaradi pridobitve zemljišča in dvorane, ki je prizidek k tej stavbi, saj je to zemljišče in dvorano potreboval zaradi gradnje stavbe za glasbeno šolo. Kot je bilo prosilcu že pojasnjeno, bo organ z najemnikom oziroma upravljavcem stavbe družbo Grad d.o.o., še v letošnjem letu začel dogovore za ureditev medsebojnih razmerij na drugačnih osnovah, tega pa doslej ni mogel storiti zaradi odsotnosti delavke, ki sicer vodi tovrstne postopke, poleg tega pa je bilo za organ v zvezi z nepremičninami, ki jih je od Ministrstva za obrambo RS pridobil na podlagi menjalne pogodbe, prvenstveno, da je na zemljišču zgradil glasbeno šolo in ustrezno rekonstruiral dvorano.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 23.7. 2010 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je Pooblaščenec, z dopisom z dne 23. 7. 2010, številka: 092-159/2010/2, odstopil organu, da opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP. Prosilec je v pritožbi povzel odločitev organa, nato pa navedel, da pojasnila organa, da družba Grad d.o.o. upravlja z družbeno lastnino za plačilo najemnine 534,00 EUR tudi potem, ko je Občina Tolmin pridobila stavbo na Prešernovi 4 v letu 2008 na podlagi menjalne pogodbe z MO RS in v zvezi s tem prevzela dotedanje razmerje, ki se nadaljuje na podlagi medsebojne kompenzacije v zvezi z vlaganji družbe Grad d.o.o., ki oddaja določene prostore v podnajem, izkazujejo, da organ razpolaga z menjalno pogodbo iz leta 2008, s pogodbo in dogovorom o medsebojni kompenzaciji terjatev in z najemno pogodbo sedanjega, kot tudi predhodnega lastnika družbene lastnine MO kot državnega organa, ki se nadaljuje s sedanjim lastnikom javne nepremičnine organa kot najemodajalca z istim najemnikom Grad d.o.o., ta pa oddaja določene prostore v podnajem tudi profitni družbi Optometrija & Optiki Lah. V odločitvi zahteve za obdobje pred letom 2008 se prosilec sklicuje na določbo 4. odst. 65 čl. ZUP. Zavrnitev zahtevka o podatkih o uporabi javnih sredstev pridobljenih iz naslova oddaje javnih prostorov zasebni(m) pridobitni(m) družbi(am), ki so sicer regulirane z drugimi zakoni, npr. o oddaji javnega stanovanja oz. poslovnih prostorov z javnimi razpisi, o upravljanju stavb oz. delov stavb v družbeni lasti, o gospodarskih družbah, o stanovanjskih zakonih itn., ne vzdrži tudi iz razlogov presoj drugih nivojev državnih institucij, pravne presoje, predvsem glede na skladnost z vsemi predpisi v RS. Organ ni kakorkoli pojasnil, niti datumsko, niti s številko predmeta dokumenta, opredelitve dokumenta, vsebinsko oz. kakorkoli vzročno- posledično definiral ne izkazane pogodbe in obstoj dogovora z (notranja razmerja) družbo Grad d.o.o. do drugih najemnikov v tej stavbi opredeljenih kot kompenzacije, ki je bil in je še naprej temeljni predmet dogovora med lastnikom družbene lastnine in najemnikom.
Organ je z dopisom z dne 26. 11. 2012, št. 090-0002/2010, odstopil pritožbo v reševanje Pooblaščencu.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec je primarno, v skladu z 246. členom ZUP, preizkusil ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba, ker tega ni storil organ prve stopnje. Pooblaščenec je vpogledal v popis oddanih pošiljk organa in ugotovil, da je organ odločbo priporočeno odposlal prosilcu dne 2.7.2010. Prosilec je dne 23. 7. 2010 pri Pooblaščencu vložil pritožbo. Ker organ ne razpolaga s povratnico, ki bi izkazovala datum vročitve, se šteje, da je bila pritožba vložena pravočasno. Pritožba je tudi dovoljena in jo je vložila upravičena oseba.
Pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z 2. odst. 238. čl. ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija. To pomeni, da mora opisno opredeliti, zakaj in v katerem delu je z izdano odločitvijo nezadovoljen. Pritožba je namreč dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo. Prosilec sicer lahko v pritožbi zahtevo skrči, ni pa mogoče s pritožbo zahteve razširjati.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilec ne strinja z odločitvijo o zavrnitvi zahteve in pri tem ugotavlja, da organ zagotovo razpolaga z menjalno pogodbo iz leta 2008, s pogodbo in dogovorom o medsebojni kompenzaciji terjatev in z najemno pogodbo sedanjega, kot tudi predhodnega lastnika družbene lastnine, MO kot državnega organa, ki se nadaljuje s sedanjim lastnikom javne nepremičnine organa kot najemodajalca z istim najemnikom Grad d.o.o. Omenjeno pritožbo je tako mogoče razumeti, kot da prosilec želi prejeti navedene dokumente oziroma, da je od organa pričakoval posredovanje le teh. Vendar Pooblaščenec ugotavlja, da zahteve prosilca z dne 19. 3. 2012 ni mogoče razlagati na način, da je organ dolžan posredovati tiste dokumente, s katerimi razpolaga glede nepremičnine na Prešernovi ulici 4, saj je bil prosilec povsem določen, da želi pogodbo organa z Optometrijo&Optika Lah. Organ je v odločbi navedel, da z omenjeno pogodbo ne razpolaga, zato je zahtevo v tem delu zavrnil. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ ravnal povsem v skladu z ZUP, saj je odločal v skladu z zahtevo in bi drugačno ravnanje pomenilo odločanje preko zahtevka, kar bi bilo v nasprotju s prvim odstavkom 213. člena ZUP. Prosilec lahko v skladu z ZDIJZ od organa kadarkoli zahteva katerega od teh dokumentov in o njegovi zahtevi bo organ dolžan odločati v samostojnem postopku. Ne more pa prosilec svoje zahteve razširiti v pritožbi, kot je to storil v pritoži z dne 23. 7. 2010.
Prosilec je zahteval dostop do informacij v zvezi z upravljanjem nepremičnine, ki je v lasti organa, kar pomeni, da zahtevane informacije nedvomno sodijo v delovno področje organa. Ker je organ v izpodbijani odločbi zatrjeval, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, je Pooblaščenec nadalje ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen tudi tretji kriterij za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ, t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njim razpolaga.
Pooblaščenec je z dopisom z dne 8.1.2013, št. 090-250/2012/2, organ pozval, da v zvezi z dostopom do dokumentacije glede uporabe dela stavbe na Prešernovi ulici 4, posreduje najemno pogodbo skupaj z aneksi in izkaze plačil najemnine (knjigovodske listine oziroma drugo ustrezno dokumentacijo (tudi morebitno kompenzacijo), ki izkazuje višino najemnine in plačila).
Organ je odgovoril z dopisom z dne 16.1.2013, št. 090-0002/2010/13 in posredoval pogodbo o najemu poslovnega objekta, ki sta jo sklenila RS Ministrstvo za obrambo in družba Grad d.o.o. ter kartico prihodkov od najemnin za poslovne prostore za leti 2011 in 2012. Organ je ob tem pojasnil, da je bila omenjena pogodba sklenjena še v času, ko sami niso bili lastniki, vendar še vedno velja. V skladu z menjalno pogodbo se je spremenilo samo lastništvo nepremičnine, pogodbeno razmerje z Gradom d.o.o. pa se, po navedbah organa, ni nič spremenilo. Pooblaščenec je dne 1.2.2013 pozval organ, da posreduje kartico prihodkov od leta 2007, ko so postali lastniki te nepremičnine in je bil najemnik dolžan najemnino plačevati organu ter menjalno pogodbo z aneksi. Organ je dne 4.2.2013 posredoval zahtevano dokumentacijo.
Pooblaščenec je vpogledal v pogodbo o najemu poslovnega objekta na Prešernovi 4 v Tolminu, sklenjeno med RS Ministrstvom za obrambo in družbo Grad d.o.o. in ugotavlja, da vsebuje določbo, ki s soglasjem najemodajalca dopušča oddajo prostorov v podnajem, s tem, da je najemnik dolžan plačevati celotno najemnino. Tudi v menjalni pogodbi za nepremičnino na Prešernovi 4 v Tolminu, sklenjeno med organom in RS, kjer je kot tretja stranka – najemnik sodelovala tudi družba Grad d.o.o., je zgolj ugotovitev o neamortiziranih vlaganjih najemnika, do katerih s podpisom pogodbe prevzame obveznost organ, nič pa menjalna pogodba ne posega v samo najemniško razmerje. Glede na ugotovitev, da se najemno pogodbeno razmerje ni spreminjalo, navedeno pomeni, da organ dejansko ne razpolaga s pogodbo z Optometrijo&Optika Lah, saj je v pogodbenem razmerju zgolj z družbo Grad d.o.o., ki je zavezana plačevati celotno najemnino. Glede na navedeno Pooblaščenec ne vidu utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel, saj kot navaja, je bila prioriteta izgradnja glasbene šole. Pritožba prosilca je zato v tem delu neutemeljena in jo je treba zavrniti.
Prosilec je zahteval tudi izkaz vseh prihodkov-višina najema, ki jo plačuje podjetje, odhodkov in stroškov za tekoče in investicijsko vzdrževanje, ki jih ima občina s firmo Optometrija & Optika Lah ali upravljavcem stavbe za celotno obdobje dajanja v uporabo. Pooblaščenec ugotavlja, da je v tem delu zahteve prosilec želel pridobiti informacije, ki niso nujno vezana na pogodbeni odnos z Optometrija & Optika Lah, saj je dodal »ali upravljavcem stavbe«, to pomeni, so predmet zahteve tudi informacije, ki so vezane na pogodbeno razmerje z družbo Grad.d.o.o.
Organ je Pooblaščencu posredoval izpis iz kontnih kartic, ki izkazujejo plačilo najemnine družbe Grad d.o.o. za obdobje od 2008 do 2012. Glede odhodkov in stroškov za tekoče in investicijsko vzdrževanje, ki jih ima organ z upravljavcem stavbe za celotno obdobje dajanja v uporabo, je organ pojasnil, da z dokumentacijo ne razpolaga. Ob tem se je organ skliceval na določbo v pogodbi o najemu poslovnega objekta, kjer je v tretjem členu določeno, da najemnik krije stroške tekočega vzdrževanja, obratovanja, javnih bremen, prometnega davka od najemnine ter zavarovanja. Organ je še dodal, da je stavba sicer zelo dotrajana, gre za bivši dom JNA, ki je bil zgrajen okrog leta 1965 in je potrebna celovite prenove, saj nekateri deli stavbe (npr. večina oken, streha) sploh še niso bili obnovljeni oziroma zamenjani. Obnovo stavbe je organ prijavil na razpis v okviru projekta »Celovita ureditev osrednjih ulic mesta Tolmin«, ki se bo predvidoma izvajal v letu 2014. Ker organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, zato je pritožba prosilca tudi v tem delu neutemeljena in jo je treba zavrniti.
Pooblaščenec je v nadaljevanju po uradni dolžnosti, v skladu z 2. odstavkom 247. člena ZUP, preizkusil, ali so v konkretnem primeru glede izpisa iz kontnih kartic, ki izkazujejo plačilo najemnine za obdobje od 2008 do 2012 morebiti podane izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane. Predmet presoje so namreč informacije, ki izkazujejo razpolaganje z javnimi sredstvi oziroma s stvarnim premoženjem občine. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS št. 86/10 z dne 2. 11. 2010 s spremembami in z dopolnitvami) v 7. členu določa (načelo preglednosti), da upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. V 8. členu istega zakona pa je urejeno načelo javnosti, ki določa, da je ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti (kamor sodi tudi oddaja v najem, pripomba Pooblaščenca), javno, razen kadar poseben zakon določa drugače. Glede na navedeno ni nobenega dvoma, da zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa v zavrnilnem delu delno odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan posredovati informacije javnega značaja, ki ne predstavljajo nobene izmed zakonskih izjem, kot je določeno v prvi točki izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca, v delu, v katerem organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe).
V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka